Jamniku v pozdrav

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jamniku v pozdrav
Jožef Mihelič
Jože Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Viri: Slovenec 9. 6. 1940
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na holmu rožnatem kot častna straža ti stojiš,
kot krasen biser, vpleten v gorski venec, se mi zdiš.
Ah, kolikokrat dnevno nate gledajo oči,
iz duše dna iskren pozdrav do tebe gor kipi:

Pozdravljen. Jamnik, cerkvica ti bela vrh gore!
Kako objame sladka radost zmeraj mi srce,
ko ves zamaknjen zrem prekrasni ta planinski kraj.
Joj, zdi se mi, da Bog odprl je duri mi v svoj raj ...

Že zdavnaj ves ta božji kras so poklonili ti
pradedje naši in svetišče so zgradili ti,
da čuval bi nas sveti Primož vsega zla, gorja.
Zato častimo te in hvalimo iz dna srca.

Ko v ranem jutru tvoji se zvonovi oglase,
kako nebeško sladki so glasovi to za mé;
in ko še ptički drobni prebudé se, zažgolé —
v presladke sanje mi zaziblje dušo in srce.

In ko zvečer objame vso naravo tih pokoj,
ko te čez Jelovco poljubi zadnji sončni soj,
se z zlato krono pravljično v dolino lesketaš.
Pozdravljen tisočkrat iz src globine, Jamnik naš!