Izidina podoba

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izidina podoba
M. G.
Izdano: Zora 2/4 (1873), 4
Viri: št. 4 dLib
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Star duhovnik v Mempbisu imel j e v lopi svojega stanovališča podobo zagrnene Izide. Bila j e umetno iz sivega marmerà napravljena. Jegov sin, živ dečko, j e večkrat stal pred podobo, in mikalo ga zelo videti obličje zahaljene boginje. Nekega dne ni mogel svoje radovednosti že premagati, vzame kladivo in teslo, in odbije vel (Schleier) ; a ko se začudi, ko druga ne vidi nego kos neotesanega kamna. „Kaj delaš tukaj? " — vpraša ga duhovnik, ki j e ravno v lopo stopil. „Hotel sem videti podobo božice." „Oh, zdehne oče, tebi se j e zgodilo, kar meni, ko sem ja z še bil mladenič in sem resnic o mislil najti v šolah učenjakov.