Izgubljeni sin (Slavko Grum)
| Izgubljeni sin Slavko Grum |
napačno kodiran zapis na dLibu
| |||||||||||||
 | Članek je za kratek čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da ga medtem ne spreminjate. Oseba, ki je dodala obvestilo, je navedena v . Če članka zadnjih nekaj ur ni urejal nihče, lahko predlogo odstranite. Namen obvestila je izogniti se navzkrižjem urejanj; prosimo vas, da ga med sejami urejanja odstranite, da ga bodo lahko izboljševali tudi drugi. |
Trava, solnce, mnogo solnca. Kos kruha trgam in po�ivam. Ne da bi mi legla pot v noge, zleknem se v travo, ker to lahko storim, kadar ho�em. Nikamor se mi ne mudi in nih�e me nima tu rad. 1 Posebna okrogla preproga s sliko lete�ega orla, na kateri stoji �kof v cerkvi, znak njegovega dostojanstva. 618 Slavko Grum J Izgubljeni sin Megle gledam, kako se trgajo od tal in koljejo v solncu. Kakor bleste� up skrivajo v sebi �e dolino pod menoj. Kakor �arno, pene�e se zagotovilo. Ni�esar ne pri�akujem ve� in ne �elim, vendar mislim, da bo lepa ta dolina pod menoj. � Veselim se je. Po nogi se mi je vzpel hro�� in izziva mojo pozornost. Z neokretnimi gibi se tipa nakvi�ku, zdrsne vsak hip zopet nazaj. Z napeto skrbnostjo zasledujem njegov napor in ga mislim. Ali vse tako ni�evo je to. Mesto mi je prenapelo �ivce in sedaj prilagam vsaki drobni stvari va�nost, ki ji ne gre. Lepo je, zelo zlato je vse. Izmit in brezmade�en je svet, in vendar je le�al v�eraj truden dan nad to zemljo, nevihte so �e bile, zime so �le preko nje. Sedaj pa se je rodilo to zlato jutro, vsak dan se rodi znova. Vsak dan skrivajo v sebi megle bleste�e zagotovilo. Skozi vas grem. Otroci in kure vzprhutavajo pred menoj, �ene stopajo na prag, si z dlanmi zaslanjajo o�i. «Pcpotnik», pravijo in se umaknejo nazaj. Pred neko hi�o sedi dekle in veze. Trta je nad njo, grozdne jagode se napenjajo v solncu. Ko grem mimo, dvigne glavo in se zazre vame z velikimi, otro�kimi o�mi. �aka ga �e, ne ve �e ljubezni. Ali naj postojim, se ji dotaknem las? �e ho�em, sedem k nji pod trto, ostanem v vasi dva, tri dni � kolikor dolgo ho�em. Ne, no�em se ustavljati. No�em se ve� prerivati med ljudmi z brezplodnimi �eljami. Za hribcm je skrit ve�er. Gori stopim in ga tam po�akam. 4»
- �
Tako potujem iz dneva v dan in pravim: izgubljeni sin. Z razuzdanim �ivljenjem si zapravil svoje premo�enje in sedaj hodi� tod okcli ter i��e� o�etove hi�e.. Med kamenjem sedim in gledam na vas. Pokojno se vije nad hi�ami dim, po poti se vra�ajo mo�je s kosami. Trudni so. Po�itka se jim ho�e. Jaz nisem truden. Sedem kar takole, kadar je, in mislim brez? plodne stvari. No� se �e vali iz gozdov, doli v vasi zapirajo vrata. Dvigniti se moram, da kam pridem.