Izgubljeni cvet
Videz
← Kupa življenja | Izgubljeni cvet Poezije 1 Simon Gregorčič |
Pri mrtvaškem odru → |
|
Sinoči je pela
ko slavček ljubo,
zakaj pa je danes
rosno nje oko?
Sinoči cvetoča,
rdeča ko kri,
zakaj pa ji danes
obrazek bledi?
Imela je vrtec,
oj vrtec krasan,
ko davi je vstala,
bil cvet je obran.
Oh, cvetje je rahlo,
čez noč se ospe;
a žal je še meni
po njem, o dekle!
Tja doli po polju
pa stopa nekdo,
on cvet je potrgal,
zdaj-uka glasno!