Izgubljeni bor

← Luč na snegu

Izgubljeni bor Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Kristus →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

  Ves Kras so posekali. Tistih borov, ki so me črni, temni
in tihi pozdravljali ob povratku iz tujine, ni bilo več.
Gmajna, gmajna vse naokoli ...
  Skale in brinje in zvezde, med njimi moja pot. In naša
vas je grob. Moje matere ni več, nikjer, nikjer. Joj, da bi
bila, pokleknil bi pred njo, poljubil bi tisto belo, izmučeno
roko, pokleknil bi na ostro skalo, da bi noga izkrvavela:
Mati.
  Goličava. Tiho je. Grobišče. Matere ni.
  Edino tam v dalji, v dolini med skalami in brinjem,
rase bor, izgubljen bor, ki ga še niso posekali. Sam je;
vidim, od groze teman in molčeč. K nemu grem, poklek-
nem in zavpijem:»Zakaj niste posekali še tega izgublje-
nega bora?«