Iz zbirke "Pesmi Matije Gubca" (1919)

Iz zbirke "Pesmi Matije Gubca" Radivoj Peterlin-Petruška

Izdano:	Svoboda letnik 1, številka 10/12 (1919), 212
Viri:	dLib 10/12
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

1.

Krvavordeči oblaki
in temnokrvavo nebô ...
K poslednji krvavi tlaki
zdaj grajski tlačani gredó.

Poklonijo se oskrbniku,
poklonijo grofu v pas:
»Po trdemu, oče, kriku
prišli smo, evo nas!«

»Vsi, mladi in stari, smo jaki
in vsi se združimo,
da vsaj na poslednji tlaki
vašo hvalo zaslužimo.«

»Veleti nam ni treba,
ker sami vemo, kaj,
kaj vas povzdigne do neba,
kaj vas pripelje v raj:

Na kozolcu boste viseli,
počasi umirali
in bogu psalme peli
v nebo se ozirali.«

»Saj tam na višavi taki
vidijo se prelepo
krvavordeči oblaki
in temnokrvavo nebô ...«

2.

Kako buči čez polje grom,
to pravijo da bog se krega;
ej, bog, kaj sem ti storil zlega,
da treščil v moj si stari dom?

Ozri se, tam na gori grad
zažgal bi, ta brlog graščaka,
kjer se šopiri krivda vsaka,
ne rušil reveža bi nad ...

»Jeziš se — pravi pop — zaman,
ker Bog je vse lepo naredil
in po zaslugah je odredil
tlačanom — moč, graščaku — dan.«

Proč, siromak, proč vsako vest,
vsaj tepe vedno te nadloga,
pa ne zanesi se na bôga,
zaupaj le na svojo — pest! —