Pojdi na vsebino

Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)
Jožef Orel
Podpisano kot Dr. Orel.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 17 (25.4.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na dalje je v kmetijskim zboru na Dunaji na versto prišlo posvetovanje za razdeljenje in skladanje gruntov, to je, ali smé posestnik svoj grunt razdeliti ali na kose prodati, kakor hoče ‒ in na kakšne postave naj se nasproti véže skladanje ali vkupej spravljanje gruntov?

Kér sim se izmed krajnskih poslancov jez temu razdelku kmetijskiga zbora pridružil, sim tudi nalogo na-se vzel, v Novícah od tega govoriti.

Razdelk kmetijskiga zbora, odločen k presoji: kakošne postave naj se nasvetvajo ministram, kar vtiče razdeljenje in skladanje gruntov ‒ se je zedinil nar poprej v ti poglavitni reči, de spoštovanje pravic vsaktere lastí (Eigenthum) je poglavitna podpora blagornosti ali dobriga stanja ljudí, in de se te pravíce le toliko smejo kratiti, kolikor deržavna zveza neogibljivo terja. Zató smo sklenili ministram naslednje pravila nasvetovati, ktere je enoglasno tudi celi zbor poterdil:

1) De imajo gospodarji lastín pravíco kot dozdaj se znebiti svojih lastín celih ali na drobno, namreč v več delih, brez vsiga druziga dovoljenja, kakor de so dolžni, tako znebenje poprej krajni soseski1 to je, soseski svojiga kraja na znanje dati.

2) De gruntni gospodarji, kteri mislijo kaj svetá na drobno prodati, morajo svoj namen poprej krajni soseski ali srenji na znanje dati, ktera ima presoditi, ali je imenovani svét za samostojnost prodajavca potreben ali ne. Tode razsodek krajne soseske nima postavne veljavnosti, ampak je le svèt ali misel, ktera še le takrat veljavnost zadobi, ako jo kantonska soseska poterdi. In to mislimo, je pràv; zakaj bližnji sosed dostikrat svojiga soseda iz mnogih vzrokov draži ali mu nagaja in lahko bi se utegnilo zgoditi, de bi enimu po krivici njegovi sosedje ne dovolili grunta razdeliti; nasproti pa bi se tudi utegnilo primeriti, de bi po krivici drugimu pripustili napčno razdeljenje. Vsimu temu se pravično v okom pride, ako se razsodba kantonski soseski in takó naprej prepustí. Krajna soseska (to je, soseskini odbor, Ausschuss) ima tedej svoje spoznanje odboru kantonske soseske (Bezirksgemeinde-Ausschuss) v razsodbo podati. Če je kantonska soseska po presoji krajne soseske spoznala, ima pri tem razsodku ostati. Če pa odbor kantonske soseske presoje perve soseske ni poterdil, mora kantonska soseska svoje spoznanje odboru kresijske soseske v pretehtanje in v spoznanje predpoložiti. Če bo kresijska soseska poterdila presojo kantonske soseske, ima pri tem ostati; če bi pa bili sklepi kantonske in kresijske soseske navskriž, se mora ta reč deželnimu odboru (Landesausschuss) v presojo dati v tistih deželah, kjer imajo verh kresijskih sosesk tudi deželni odbor.

3) Prememba gruntov s selišem in lastín, bodi si celih delov (štukov) ali pa posamesnih kosov z namenam: razkropljene štuke gruntov po priložnosti skrožiti ali zložiti, je vsakterimu na voljo dana; pa vender se mora vsaka taka naprava soseski na znanje dati, in pri zadolženih gruntih po postavah ravnati.

4) V deželah in krajih, kjer je bilo do zdaj posestnikam na voljo dano, gruntne dele (štuke) enako drugim lastínam brez vsiga dovoljenja razprodajati ‒ ali za pràv rêči ‒ kjer ni seliš z zvezanimi nerazdeljivimi deli, tam naj pri dozdajni navadi ostane.

Mende bo marsikak bravec poprašal: kakó de je prememba skorej v prosto voljo posestnikam pušena? ‒ Kdor je skušal, koliko več je grunt vreden blizo gospodarjeviga pohištva memo dalniga, in lepó vkup deržeči memo zlo razkropljeniga, si bo vedil berž odgovoriti. Upati je, de bodo pametni in svoj prid zapopadejoči posestniki, kadar bojo te postave veljavnost dobile, v kratkim svoje posestva lepo skrožili, svoje grunte, kolikor koli bo mogoče, zamenjali, in namesto majhnih kosov brez števila razkropljenih Bog vé kod! celi grunt v enim delu, ali saj ne preveč razdeljeniga in blizo domovanja imeli!

Koliko bo potem več vžitka ‒ in koliko bo menj sovražtva in pravd med sosedi!

Še enkrat pa moram opomniti, de ti sklepi še nimajo postavne veljavnosti, ampak de so le sveti kmetijskiga zbora, ministram podeljeni, ki jih pa bodo, kakor so obljubili, kmalo v postave obernili.

Dr. Orel.


1) Soseske bojo prihodnjič vse drugač po novi postavi napravljene, kakor so do zdaj bile. Začasne nove soseskine postave so Cesar 17. sušca dali in bojo tudi pri nas kmalo oklicane. Po ti novi postavi so vse soseske v tri verste razdeljene, ki se imenujejo: krajne soseske (Ortsgemeinden), kantonske soseske (Bezirksgemeinden) in kresijske soseske (Kreisgemeinden). Kantonske in kresijske soseske ali srenje pa se ne smejo zmešati z dozdanjo kantonsko ali kresijsko gospósko. Soseske, naj se imenujejo krajne, kantonske ali kresijske, bojo same iz sebe volile soseskine možé ali soseskini odbor, in bojo samostojne soseske ostale, ktere bojo le po velikosti in obširnosti svoje iména dobile. Krajna soseska (Ortsgemeinde) obstojí iz ene ali več dozdanjih sosesk, kakor so po katastru tistiga kraja odločene. Vse v enim kantonu ležeče soseske skupej, storé kantonsko sosesko, ‒ in vse v eni kresíi ležeče kantonske soseske skupej, storé kresijsko sosesko. ‒ To je ob kratkim zapopadek novih sosesk, ktere se bojo prihodnjič vstanovile, in od kterih bomo v Novícah še več govorili. V razumenje g. Dr. Orloviga sostavka je ta kratka razlaga dovelj. Vridništvo.