Iz jeseniške fabrike
| Iz jeseniške fabrike (Objavljene nezbrane pesmi) Tone Čufar |
| |||||||
V kompleksu kamionov in sajastih zgradb,
na črnem prostoru naše tovarne
močni nosilci pno se v nebo;
po težkih traverzah visoko v zraku,
nad kupi železa v jamah globokih
vodi dvigalo električni tok.
Soncu in dežju, mrazu vročini,
vsemu se smeje dvigalo vsak dan;
najbolj pa smeje v mrzli se zimi
zmučenim delavcem doli na tleh;
njim se krohoče, ker jim ni vroče,
ko so na prostem in nimajo streh.
Iz ure v uro, iz dneva v noč
utripa v tovarni delovna sila
in tudi dvigalo v toku fabriškem
grabi, prenaša, razklada železo,
dviga iz kupov tisoče stotov,
v stiskalnico siplje drobiž zarjavel,
a ljudi na prostoru neusmiljeno biča
z najtežjimi kosi, s trpljenjem velikim,
ki terja ga delo mogočnih lomilcev,
delo v soseščini močnih nosilcev.
Dva stroja - lomilca stojita
na naših zamazanih tleh,
oba sta prav skrbno pokrita,
za delavce strehe je greh.