Iz jeseniške fabrike
| Iz jeseniške fabrike (Objavljene nezbrane pesmi) Tone Čufar |
| |||||||
<poem>
- V kompleksu kamionov in sajastih zgradb,
- na črnem prostoru naše tovarne
- močni nosilci pno se v nebo;
- po težkih traverzah visoko v zraku,
- nad kupi železa v jamah globokih
- vodi dvigalo električni tok.
- Soncu in dežju, mrazu vročini,
- vsemu se smeje dvigalo vsak dan;
- najbolj pa smeje v mrzli se zimi
- zmučenim delavcem doli na tleh;
- njim se krohoče, ker jim ni vroče,
- ko so na prostem in nimajo streh.
- Iz ure v uro, iz dneva v noč
- utripa v tovarni delovna sila
- in tudi dvigalo v toku fabriškem
- grabi, prenaša, razklada železo,
- dviga iz kupov tisoče stotov,
- v stiskalnico siplje drobiž zarjavel,
- a ljudi na prostoru neusmiljeno biča
- z najtežjimi kosi, s trpljenjem velikim,
- ki terja ga delo mogočnih lomilcev,
- delo v soseščini močnih nosilcev.
- Dva stroja - lomilca stojita
- na naših zamazanih tleh,
- oba sta prav skrbno pokrita,
- za delavce strehe je greh.