Iz cikla brezvetrje

Iz cikla brezvetrje (Nezbrane pesmi) Miran Jarc

Izdano:	Ženski svet 8/7 (1930), 207
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Naj samo molčim.
gora sred noči,
v gluhost sivih dni
naj se samotím.

Sklonjen nad vodó
zrem naj svoj obraz,
valovi ga čas,
trepetá nebo.

Tu je rob svetá,
tu je šum daljav,
zdaj ni več motnjav — —
molk je sred srcá.

II.

O, težak je mir
zdaj razpet čez svet.
Zdaj je vsak večer
mrtev, brez besed.

Zdaj je vsaka noč
brez blestečih sanj.
O, čemu mi moč,
in ostrost spoznanj?

In le prav skrivaj
plah in ves ubog
je spomin, drhtaj
nekih belih rok.

III.

V gluhem prostoru še krik onemi.
Pri meni si in vendar te ni.

Vonjivo pomlad skoz okno poglej.
Naj tu ostanem? Naj grem naprej?

Kamor bi stopil — ugasnil bo smeh,
zamrla bo bol. O brezvetrje v dveh.

Iz brezkončnega pričakovanja je
izpuhtela poslednja sanja ...

In zdaj v gluhem prostoru molčim
in se kamnito pred se smejim.