Iz cikla brezvetrje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Iz cikla brezvetrje
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ženski svet 8/7 (1930), 207
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Poglavja I. II. III. dno

I.[uredi]

Naj samo molčim.
gora sred noči,
v gluhost sivih dni
naj se samotím.

Sklonjen nad vodó
zrem naj svoj obraz,
valovi ga čas,
trepetá nebo.

Tu je rob svetá,
tu je šum daljav,
zdaj ni več motnjav — —
molk je sred srcá.

II.[uredi]

O, težak je mir
zdaj razpet čez svet.
Zdaj je vsak večer
mrtev, brez besed.

Zdaj je vsaka noč
brez blestečih sanj.
O, čemu mi moč,
in ostrost spoznanj?

In le prav skrivaj
plah in ves ubog
je spomin, drhtaj
nekih belih rok.

III.[uredi]

V gluhem prostoru še krik onemi.
Pri meni si in vendar te ni.

Vonjivo pomlad skoz okno poglej.
Naj tu ostanem? Naj grem naprej?

Kamor bi stopil — ugasnil bo smeh,
zamrla bo bol. O brezvetrje v dveh.

Iz brezkončnega pričakovanja je
izpuhtela poslednja sanja ...

In zdaj v gluhem prostoru molčim
in se kamnito pred se smejim.