Ivanček in sonček

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ivanček in sonček
Jožef Mihelič
Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Viri: Slovenec 24. 11. 1940
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


»Sončece, jaz vprašam te:
kaj le tam za goro je,
da mudi se ti takó
vzeti vsak večer slovo?

Meni vse tako se zdi,
da sveta tam sploh več ni.
Morda pa le motim se?
Daj, povej mi, prosim te!«

»Hej, Ivanček dragi moj,
tam sveta je, da je — joj;
lepa zemljica je to:
vaša je in zmeraj bo!

Bratov mnogo tam živi
v tihi, črni žalosti;
mnogo mislijo na vas,
a počasi teče čas ...

Veš, zato jaz k njim hitim,
da tolažim jih, bodrim.
Tudi njim veselja dan
pride kot pomlad čez plan!«