Ivanček in sonček

Ivanček in sonček Jožef Mihelič

Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.

Viri:	Slovenec 24. 11. 1940
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

»Sončece, jaz vprašam te:
kaj le tam za goro je,
da mudi se ti takó
vzeti vsak večer slovo?

Meni vse tako se zdi,
da sveta tam sploh več ni.
Morda pa le motim se?
Daj, povej mi, prosim te!«

»Hej, Ivanček dragi moj,
tam sveta je, da je — joj;
lepa zemljica je to:
vaša je in zmeraj bo!

Bratov mnogo tam živi
v tihi, črni žalosti;
mnogo mislijo na vas,
a počasi teče čas ...

Veš, zato jaz k njim hitim,
da tolažim jih, bodrim.
Tudi njim veselja dan
pride kot pomlad čez plan!«