III. Zmaj

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
II. Kralj Matjaž III. Zmaj
Balade in romance
Anton Aškerc
IV. Pred cesarjem
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



"Neguden črv, lintver hud.
Črv je tako močno zarjúl,
Da se je ves grad na kůp sesúl..."
Národna

Kaj bliska se tam in grmí?
Kaj zemlja se trese, bobní?
    V višavi se krešejo strele,
    Ko sodnji dan vžgati bi htele!

"To dela veliki pozój,
Sin moj, pod Konjíškoj gorój;
    Sred gôre ti jézero plava,
    A zmaj na dnu jézera spava.

"Železnimi lanci pripét.
Tam spava že bogvekaj let;
    Glav strašnih imá devetéro,
    Očíj imá osemnajstero.

"Glav srednja mu nosi zaklád,
To krona je, dijadem zlat,
    V njem démant ogromen iskrí se.
    Ko solnce to v gori žarí se.

"No včasi pozój se vzbudí,
In takrat po gori bobní:
    Grom dela zvenčeča veríga,
    Blisk pa mu iz démanta šviga.

"Zmaj sanja o starih ti dnéh,
Ko prežal po hostah je téh;
    Golt večno je lačni odpíral —
    Otrôke slovenske požiral.

"Oh, mêtal mu jih je vsak dan
Brezsrčni in tuji tirán;
    Naš národ je zmaju žrtvóval,
    Graščák nam trdó gospodóval.

"Priklênil pošást je Krsník,
Spasitelj naš, močni svetnik,
    In da iz goré ne prihruje,
    O Jurjevem mašnik mašuje...

"Unuki nas tujčevi spet
Veliko že davijo lét;
    Vse radi bi nas pokončáli,
    Pozóju nas spet darovali.

"Moj oča tlačán, jaz tlačán,
Tí sinko boš v robstvo vkován;
    Tlačani na svet se rodimo —
    Tlačani ga spet zapustimo...

"Ko sila do vrha vskipí —
Ti videl té hude boš dní —,
    Zmaj v gôri se znova vzbudíl bo,
    Verige jeklene zdrobíl bo!

"Ko sodnji dan grom bo grmél
In zmaj bo na svetlo hrumél;
    Pomágala več ne bo maša,
    Ne prôšnja, molitev ne naša.

"Na nas ne — na vrage pozój
Z vsoj svojoj bo planil močjój,
    Z vsem jézerom nánje prihrul bo,
    S Konjíškoj gorój jih podsúl bo."