III. Mladosti mi sonce bistrilo glavó

Mladosti mi solnce bistrilo glavo,
Srce mi čuteče je grelo,
Mi vžigalo v duhu je žarke svetlé,
Življenje je v srci kipelo.

Mnog cvet mi na polji duhá in srcá
O solnci se tem je porajal,
In včasi rad potnik, tu mimo gredoč
O cvetkah se teh je naslajal.

A staro mi teme zapada že sneg
Ko sive planinske vrhove,
Srce pa mi kmalu bo trd ledeník,
Kdo v ledu bo iskal cvetove?

Le kak hribolazec, ko v bele goré,
V ta led in ta sneg se ozira;
Rod mlajši sedaj pa po vrtih dolin
Dekletom cvetice nabira.