Veseli se zdaj, nebeška množica angelov,
veselite se, Božji služabniki:
in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi.
Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem,
in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti,
da je tema z vesoljnega sveta pregnana.
Veseli se tudi, mati Cerkev, okrašena s sijajem tako svetle luči,
in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic.
Gospod z vami. In s tvojim duhom. Kvišku srca. Imamo jih pri Gospodu.
Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. Spodobi se in pravično je.
Res se spodobi in je pravično, da nevidnemu Bogu, vsemogočnemu Očetu,
in njegovemu edinorojenemu Sinu, našemu Gospodu Jezusu Kristusu,
iz vse moči srca in duše in na ves glas pojemo slavo.
On je namreč za nas večnemu Očetu Adamov dolg poplačal
in z drago krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde.
Slavimo namreč velikonočne praznike, ko je zaklano tisto pravo Jagnje,
ki so z njegovo krvjo posvečeni domovi vernikov.
To je noč, ko si naše očete, Izraelove sinove, nekdaj iz Egipta izpeljal
in jim skozi Rdeče morje dal iti kakor po suhi poti.
To je torej noč, ki je s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo grehov.
To je noč, ki nocoj po vesoljnem svetu rešuje teme greha in hudobije sveta tiste,
ki verujejo v Kristusa, jih posvečuje v Očetovi ljubezni in jih združuje v občestvo svetih.
To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti
in kot zmagovalec vstal od mrtvih.
O kako čudovito nas v svojem usmiljenju ceniš!
O kako nedoumljiva je tvoja ljubezen: da rešiš sužnja, si daroval Sina.
O zares, Adamov greh je bil potreben, da je bil izbrisan s Kristusovo smrtjo.
O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika.
Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo,
vrača grešnikom nedolžnost in žalostnim veselje.
O zares presrečna noč, v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom.
V tej milostni noči torej sprejmi, sveti Oče,
to večerno daritev, ki ti jo sveta Cerkev daruje
po rokah svojih služabnikov v slovesnem prinašanju sveče,
ki je delo marljivih čebel in znamenje novi luči.
Prosimo te torej, Gospod,
naj ta sveča, posvečena tebi, to noč razsvetljuje brez pojemanja,
naj ti bo prijetna in se prelije v nebeško svetlobo.
Njene pramene naj najde zvezda danica.
Tista danica, pravim, ki nikoli ne zaide, Kristus, tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih,
jasno zasvetil človeškemu rodu in živi in kraljuje vekomaj. Amen.
