Hudičev most

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto.
Je pa nekdo rekel: "Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom."

Potlej je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon.
Je pa odvrnil: "Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali."

Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: "Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj."

Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, da je z repom mahal, da je vso ograjo podrl.

V BOHINJSKEM NAREČJU:
Včas so zapodval, kokó so deval Hudičov most. Do vəčera so deval, potle j bó pa zjutra vse podrto.
Jə pa rekov adèn: "Hudič nəj deva ta most, jest ga na bom."

Potle ga j pa res hudič začev devatə. So ga pa baral, kogá vóče za vón.
Jə pa rekov: "Ta prva duša, k bo šla čəz most, tisto dušo m te dalə."

Potle so pa zvəčer prəmišljəval, kdo bo tkuj nasrečən. Jə pršlo pa anmo kmeto na misov, k jə imov psa.
Jə rekov: "Jest bəm pa vzev ano fanj təlečjo kost pa psa s sabo."

Jo j pa čəz most vrgov, pəs jə šov pa za njo. Hudič jə pa dobiv pasjo dušo. Potle j biv pa tkuj jezən, da j tkuj z repam mahov, da j vso vograjo podərov.