Hrepenenje (Jernej Levičnik)

← ˛Solnze.

Hrepenenje. Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833). L—k.

˛Sonet. →

Izdano:	Ljubljana: Joshef Blasnik, 1833.
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

(IS SCHILLERJA).

˛Srezhna bla bi moja duſha,
Ko bi snala ’s jezhe pot;
Tù v’ dolini ſols jo ſkuſha
Le goljfivih truma smot!
Tam deshelo, tam zvetlíze,
Tam vſe lepſhi vidim ſvét:
O, de b’ ímel perutníze,
Tjekaj hotil bi sletet’!

˛Strun perjetnih glaſ brenkljati
˛Se od tamkje vedlo ſliſh’,
˛Sladki zhutim duh pihljati,
Kter’ga poln je paradish;
Slate jablane ſhibíjo
˛Se od shlahtniga ſadú,
Tamkje roshe ne sgubíjo
Mrasa simſkiga zvetú.

˛Srezhno biti je v’ lepavah.
K’ vezhno v’ ſonzi ſe bliſhé,
Pazh prijeten v’ teh viſhavah
Osdravljuje srak ſerzé.

To de rekla slo ſhumézha
Sh’roko ſtavi nam mejó,
Mozh valov je prederézha,
˛Serze vpada mi ſerzhnó.

Zholn ſe siblje tam in vabi,
Al brodnarja vgledat’ ni;
Pa le noter, zhe lih ſlabi,
Oshivljen’ ſe jadro sdi!

˛Skuſit’, upati je treba,
Ker ne mor’mo ſveſti bit’;
Le ſkos golo miloſt neba
Snamo v’ to deshelo prit’.