Hrepenenje (Jernej Levičnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
˛Solnze. Hrepenenje.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833).
L—k.
˛Sonet.
Izdano: Ljubljana: Joshef Blasnik, 1833.
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt
(IS SCHILLERJA).

˛Srezhna bla bi moja duſha,
Ko bi snala ’s jezhe pot;
Tù v’ dolini ſols jo ſkuſha
Le goljfivih truma smot!
Tam deshelo, tam zvetlíze,
Tam vſe lepſhi vidim ſvét:
O, de b’ ímel perutníze,
Tjekaj hotil bi sletet’!

˛Strun perjetnih glaſ brenkljati
˛Se od tamkje vedlo ſliſh’,
˛Sladki zhutim duh pihljati,
Kter’ga poln je paradish;
Slate jablane ſhibíjo
˛Se od shlahtniga ſadú,
Tamkje roshe ne sgubíjo
Mrasa simſkiga zvetú.

˛Srezhno biti je v’ lepavah.
K’ vezhno v’ ſonzi ſe bliſhé,
Pazh prijeten v’ teh viſhavah
Osdravljuje srak ſerzé.

To de rekla slo ſhumézha
Sh’roko ſtavi nam mejó,
Mozh valov je prederézha,
˛Serze vpada mi ſerzhnó.

Zholn ſe siblje tam in vabi,
Al brodnarja vgledat’ ni;
Pa le noter, zhe lih ſlabi,
Oshivljen’ ſe jadro sdi!

˛Skuſit’, upati je treba,
Ker ne mor’mo ſveſti bit’;
Le ſkos golo miloſt neba
Snamo v’ to deshelo prit’.