Hrast

Hudobe so vprašale Boga, kdaj jih bo vzel v nebesa. Izmikal se jim je in jim ni odgovoril. Ni minil dan in že so bili Vragi spet pri njem z vprašanjem: Kdaj nas vzameš v nebesa? Ko so ga tretjič nadlegovali, je rekel: »Pridite vprašat, ko bo vse listje odpadlo z dreves!« Vragi so dan za dnem ogledovali drevje, kdaj bo zgubilo listje. Jeseni je listje počasi izgubljalo zeleno barvo in Vragi so že poskakovali od veselega pričakovanja: zdaj pa bo, vsak čas bo. Ko je porumenelo in prešlo v lepo rdečo barvo, je res pričelo odpadati. Le s hrasta ni hotelo odpasti. Peklenščki niso mogli dočakati, zato so zlezli na hrast in hoteli liste spraskati z drevesa. Zaradi tega je še zdaj hrastovo listje jeseni tako razcefrano. Vendar pa se jim nakana ni posrečila, ker so imeli nerodne kremplje. Nekaj listja je še vedno ostalo na hrastu in Hudobe niso prišle v nebesa.