Holandec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Vetrc Holandec
Josip Murn Aleksandrov
Hude sanje
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


"Ah, ne hodi ven na morje,
v koči bodi še nocoj,
oblači se, glej, obzorje,
tu nevihta bo takoj...
Pusti jadra nerazpeta,
pusti sidro v dnu morja,
dobrega nič ne obeta
ta tišina somračna...

Molči majka moja sladka,
dlje muditi se ne smem,
čuj, ta vožnja bo le kratka,
pusti majka me, da grem.
Zame, ah, brezskrbna bodi,
jaz utrjen sm mornar!
Kdo bolj spretno barko vodi?
Koga plaši manj vihar?"

Barčica je šla od brega,
majka pa je plakala -
"Bog te čuvaj, Ado, zlega!
Vsak dan tu bom čakala,
zrla za teboj v daljavo,
in molila bom srčno,
da me mater sivoglavo
ne obišče Bog strašno..."

Barčica po morju plava
in valovi ji šume,
in morje se bolj vzdigava
in oblaki se pode -
Barčica, čuj, škriplje, škriplje,
v morskem dnu lahno ječi...
Val za valom v bok se siplje,
val za valom bolj kipi...

"Spavaj, spavaj, dete moje,
padel mrak je na zemljo..."
Ob zibeli mati poje
in na morje zre mračno -
"Oj, Holandec zlobni leta,
v barki kraj obale te,
jadra ima vsa razpeta...
Zapri očke prekrasne..."

Barka plava v noči pozni,
tu Holandec je nocoj -
Oj Holandec, duh ta grozni,
ki le smrt ima s teboj...
Smrt na bregu je izstopila -
k sinku majka poleti...
Ah, ... smrt jo je poljubila,
v morskem dnu lahno šumi...