Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak - Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 88.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Čujte in strmite vsi,
zdaj vas razvedrimo mi,
kdor je gluh, oči odpri,
slepec pa uho napni.
Intendanti so zato,
da želodce polnijo,
a če hrane duh želi,
preskrbijo frontniki.
Frontno gledališče smo,
Naš sovražnik je dolgčas,
koder smo in kam gremo,
razjasni se vsak obraz.
»Besedilo, ki so ga sestavili člani Frontnega gledališča VII. Korpusa na jazzovsko obarvano melodijo Jožeta Stritarja in so ga frontniki imenovali tudi Avizo frontnega gledališča, je nastalo jeseni 1944 v Beli krajini ali na Dolenjskem. Gledališčniki so z njim navadno začenjali svoj Zvočni tednik, s popotovanjem skupine od Gorjancev do Brkinov in Istre pa je tudi ta avizo postal prava popevka tega področja. Druga in tretja kitica našega besedila sta v obrnjenem vrstnem redu in s ponovitvijo tretje kitice ter oznako, kaj pojejo vsi in kaj solist, objavljeni v knjigi Aleksandra Valiča, Frontniki, 1981, str. 97.« (Paternu 1987: 88)
