HISTORY IS A WOMAN, LET'S BE GAY! I-VII (Traktati iz politične ekonomije)
| HISTORY IS A WOMAN, LET'S BE GAY! I-VII Po sledeh divjadi Tomaž Šalamun |
| |||||||
HISTORY IS A WOMAN, LET'S BE GAY
(Traktati iz politične ekonomije)
I.
Ko sem srečen, ko vse zlivam, ne rabim
pesmi, sij, ki se mi vračaš. You are my
eye. Vidim te kako spiš, vidim te kako
dihaš, varen. Rečeš mi pobalin, da tako
lahko naenkrat furaš trideset ljudi.
Čas se spremeni, zrak, stene se premikajo,
če si zraven. You are my Colt. Ce te
poljubim, se potem ne umijem. Kot oče v
Bohinju, leta 1919. Tri dni si ni umil
rok, ko mu je roko stisnil kralj. In
vendar. Zbrišeš me lahko kot lahko
človek zbriše žuželko. Trepetam, da te
ne bi kdaj uporabil, ker vem, česar ti
ne veš. Edina smrt po moji meri si.
II.
Bog, kradeš mi jezik in papir.
Delo je postalo tvoje telo.
Ubijam te, ubijam sebe, ljubim te,
ljubim sebe. Daj brv, blisk.
Slep sem. Nem sem.
Na pesku ležim, poln nakita.
Pod prsti, pod prsti, si ti.
Kak zajček bo priskakljal, ali bo pa kak
kmet privalil gumo. Jaz bom. jedel
z žlico, jaz bom z žlico vedno
jedel. V nebesih so šok sobe,
plamen, ki ga ljudje puhajo na
ikre. Jaz sem tvoj vzporeden človek,
jaz sem tvoj vzporeden človek.
Mazilim te, da bi te nič ne ostalo,
da bi bil moj. Legendaren je tvoj razmik
palca in sredinca, tihi juriš, ko stvar
pade. Zakaj še ni do zdaj? Zakaj me še
držiš? Ne verjamem, da sem
smrten, če te gledam, če te božam, če te
jem.
III
Tvoji zobje so kot
gora, ki se pod njo vali sneg.
O, sneg! O, Krn! O,
Krnsko jezero! Dlan bom obrnil.
Kaj delaš? Nimam več kože. Mojo
kožo grize Malajec. Vlake sem mu
poslal za darilo. Električne
vlake, da bi se z njimi
igral. Električne vlake je dal na
zofo. On grize mojo kožo.
Parniki šibajo. človek da v parnik
hrasto. Človek krmi galeba.
Galeb je gnoj. Hej, kukalo!
Z njim ne gledam desk. Deske gleda
hudič. Jaz gledam katran.
Glavo bom odgriznil spremstvu.
Eno že imam na klavirju. Iz
Gane.
IV
Dozori, cvet!
Ubil sem te v zraku.
Ne morem čez zakon.
Ni položen vame.
V
Nosiš me na rokah, ampak jaz
nisem tvoja roka.
Nisem tvoj plašč.
Nisem tvoja zver.
Tvoji zobje so moja duša.
Jaz se pogovarjam s polhom.
VI
Tiste pozicije, ki prepuščajo
kugo in milost, ki so obenem
banke in fluid, oko človeštva in
iztaknjene krogle na
krožniku, ki dišijo kot
ribe po svežem zraku, pa sproti, kot
jajca scvrejo razredni
boj, ki imajo tak širok cirkel —
leksiko! — da lahko flirtajo
s slovensko proletarsko usodo in
trilateralnimi magnati, ki z
levo roko podpirajo Brechta, v
desni pa držijo svoj nož, trizob, ki se
gasijo v ženskah, da ne zgorijo,
obenem so pa notorična vaba,
med homoerotike, ki igrajo svojo
nedolžnost tako prepričljivo, kot da ne
znajo šteti do pet, samo zato, da si s
pantersko hitrostjo utrejo dostop do
nosilcev, so evidentne pozicije
utrujenih nihilistov, ki so svoj
čar speljali točno v tisti kanal,
kjer vsak čar konča. V drek
reakcije, ki se maže po zidovih kot
magma zgodovine.
VII
Tiste pozicije, ki naredijo žensko
najbolj srečno na svetu,
zato, da jo čez trenutek
kompletno posušijo, ki dihajo zemljo
genialno, da ji potem zabijejo
nož, ki začarajo najlepše in
najbolj pokončne otroke, da se z
drhtečimi koraki bližajo, si želijo
ognja in puščajo v knjigah
naslove svojih hiš, ko je njihova
kri že zdavnaj vkalkulirana v
karizmo, ki tulijo od najbolj
strašnega hrepenenja, zato, da si potem
montirajo manšete, ki v najbolj
nori erotični blaznosti šepetajo
I want you to be, kar je zares čisto
črn ukaz, so evidentno pozicije
klasičnih razrednih sovražnikov, ki si
domišljajo, da so odkupili
delnice za vse stoletje in zdaj
prežijo samo še na smrt, ki bo
postoterila njihov obratni
kapital.