Gumbi, pismo Leeviju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gubmi, pismo Leeviju
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Kitajsko mučenje
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Lepljenje glav, bogve, če to kaj dodaja milosti in čistoči, trave so obrezane, Moskva zlita, Nihil Interit plava v prostoru. Lipin list se je zataknil

gosi v grlu, lipin list hočem spet spraviti ven iz očesa in bodala. Grlo ji uvijam, medved ima tople tačke, i. e. božamo gos, rotimo jo, naj

izbljuva tisti list, preden pogori gozd. Tudi ribičem: kaj stojite tam v škornjih, v vodi, lokvanji so odtrgani in potujejo. Mulj vas je

prevzel, a ne bi bilo treba že po navadni krščanski dolžnosti planiti na to sceno? Končno gre za palpitacijo cele mavrice, ki se pogrezate v

butasto toplo vodo in škripa pod peresi lastnih čevljev. Tako je: valij in rododendron, ki drsita ob krastačah. Hočem penasto kravo. Hočem

zaščitnika. Ribič naj ugasne. Novo vojno, da mi bo sprala kost. Polagal sem niti na pisane vžigalice, jih dekoriral z jeleni in

torbo, a kamni so obležali, Aleksandrije odletele. Bi dal svoje slečene prsi med Titanik in ledeno ploščo? Zakaj jih nisi dal? Mufi rešujejo

življenja. Koža se lušči čisto ob ramah in se potem zavija navzdol, nabira v okrogel žlebiček. Vedno sem hotel narisati vrt, velikana, ki ga dolina sprejme in zvonovi zvonijo in grobovi tulijo in mi smo se čohali in hvala bogu, da je bilo tako, in Leeviju

Lehtoju sem rekel, da je naslov Petrove zbirke Helsinki Helsinki Helsinki kar tako, ven iz bizarnega, out of the blue. Tudi rastline so

out of the blue in La Divina Commedia. Peter je lep, mlad in strašen, ima lepšo glavo kot Dante, lepšo ženo, Tanvo, in z Metko sva ju

peljala v napačno restavracijo na Hvaru. Plamenčki so lizali nebo in kalcij sem prideloval iz zidu. Tudi Katka in Andraž, vsi trije smo kopali

tunele in rove. Med leti 1970 in 1973 so v londonskem Citvju izginili vsi cilindri, opoldne, v soncu, potopili so se brez glav, samo oni sami.

Preden so bile ropotulje iz najlona so bile iz lesa. Moral si najeti furmana, da si se z njimi sploh lahko igral. Ko so jih

odštemplali v gozdove - po južni železnici ni bilo več dela - sem jih nabiral kot jagode, jih uporabljal, dokler so bili močni in sveži, in

trupla metal na cerade vagonov pod Vremščico. Kras boli. Zahtevajte cel rokopis. Z Akijem bosta presunjena.