Gruda (Miran Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gruda
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Mentor 12/5–6 (1921–1922), 79
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V popoldanskem brezvetriju pokrajina počiva.
Gozdovi, polja, v hrib prislonjene vasice,
pozdravi vdanih cerkvic, osolnčene gorice ...
v ta svet še ni dahnila težka mestna megla siva.

Seljak z volovi trudi se po poti: voz ječé
pod goro hlodov se pomika dalje, v tla
sta človek in žival oba zamišljena. —
Povsod le gruda, gruda nema — kamor pogled gre.

Vsa zemlja tu je kakor duša teh ljudi:
preprosta v svoji tajnostni ogromnosti,
le če si čist, umeješ njeno šepetanje.

Tam v daljah za gorami mesto pa kriči
in se razjeda v divji razdvojenosti —
bolnik, ki lek so mu le še bolestne sanje.