Grobni spomenik dru. Alojziju Gregoriču
Grobni spomenik dru. Alojziju Gregoriču, umrlemu dne 17. junija 1886 Božidar Flegerič |
|
Veramente siam noi polvere ed ombra ...
Petrarca.
A honest man is the noblest work of God.
Pope.
Skeleče rane grenka smrt nam seka,
Kdo ne solzi se, ki je rodoljub?
Lehko bi napolnila solz se reka;
Srcé boli čutečega človeka,
če spomni prevelikih se izgub.
Solze še niso nam se posušile,
Solze za teboj, dični Božidar!
A zopet težo čutimo nemile
Nikdar ne mirujoče smrtne sile,
Dà, čutimo srcé tresoč udar.
V pokoji sta učenec in učitelj,[1]
V pokoji, kder je večna blaženost.
Vsak vaju bil je smel in čvrst boritelj,
Vsak narodne pravice pospešitelj,
Vsak možko vršil svojo je dolžnost.
Mar le za muke rojen je Slovenec?
Mar mora biti jad ta tožni rod?
Zakaj je mej narodi on mučenec?
Če divnokrasnih je Modric ljubljenec,
Zakaj ga trapi toliko nezgod?
Neomahljivih, kakor skala čvrsta,
Za narodovo srečo vnetih mož,
Nam preminola je že lepa vrsta,
Prezgodaj njih pokriva v zemlji krsta,
Slovenski rod, kdaj spet njih dobil boš?
Ti tudi že v njihovem si števili,
Ti čist značaj, izboren narodnjak!
Več jih je bilo, ki so se borili,
Ki kljubovali so sovražni sili.
Kdo Tebi bil med njimi je enak?
Mož, ki srcé mu čast, poštenje kiti,
Stvoritelja je najkrasnejši čin,
V pozabljenosti se ne more skriti;
V bodočnosti blešči se v jasnem sviti,
Grob njemu kiti dolgi čas spomin.
Spomin tedaj, prijatelj, Tebi bodi!
Spomin — ne kratek, ko v planini jek.
Bodočnost je pravična, se ne blodi,
Bodočnost dobra dela dobro sodi,
Kar dobrega je, trajno bo na vek!
Božidar Flegerič.
- ↑ Božidar Raič bil je dru. Alojziju Grogoriču na
nižji gimnaziji v Mariboru učitelj slovenščine, v tretjem razredu tudi grščine.