Grobni spomenik Siegfriedu Josipu Sporn-u

Grobni spomenik Siegfriedu Josipu Sporn-u. Božidar Flegerič

Izdano:	Slovenski narod 21. 4. 1884 (17/91)
Viri:	dLib 91
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Grobni spomenik
Siegfriedu Josipu Sporn-u
dekanu v Ormoži
umrlemu 15. aprila 1884.


In zdaj še ti! — Slovenec nima sreče.

Stritar.

Pomlad je vzela zemljo v nežno krilo,
Livade sveže kitijo cvetice,
Po logih slišati je petje milo,
Zelene so dobrave in gorice,
Vse čuti spet življenja novo silo.
Glej, zemlja slika krasne je device!
Veselje vso naravo napolnjuje,
In vsaka stvar življenja se raduje.

A nam ne dá se žalost radovati;
V očesih bridka solza nam trepeče,
Ko rana rosa na zeleni trati;
Jej vzrok udarec smrtne je nesreče,
Katera nam veselje vsako krati,
Spremenja v strah nam upanje cveteče:
Preselil se iz naše je sredine
Goreč ljubitelj mile domovine.

Goreč čestilec drage očetnjave,
Prirójenih pravic nam čvrst branitelj,
Oznanovalec veren božjo slave,
Podložnim ovcam blagomil voditelj,
Jak, močen, stalen steber vere prave,
Za njó krepak, neustrašljiv boritelj,
Katerega srcé življenje celo
Za ljudsko blagost živo je gorelo.

Preselil si se v grob v najlepši dobi,
Ko mogel bi veliko še storiti;
Ušel si vsaki krivdi, vsaki zlobi,
Oj, blagor Ti! Sedaj si v rajskem sviti,
Raduješ v nadzemeljski se bliščobi,
A mi pa objokujemo pobiti:
Um bister, jezik oster, srce blago,
Imetje človečanstvu najbolj drago.

Skrivaj pa morda se druhal raduje,
Druhal, ki prej Ti ni dajala mira,
Ki vse, kar je pravično, zaničuje,
Ker vajena je svaje in prepira,
Druhal, ki to le ljubi, kar je tuje,
A kar domače, mrzi in prezira.
Pa naj jej bo, Bog grehe jej oprosti!
Zloradost, jal človečji ste slabosti.

A Tebe tukaj okolica cela
Ne bo izbrisala si iz spomina;
Spominjala se ná Te bo vesela
Slovenska milodraga domovina,
In pozne čase v mislih te imela,
Ker skazal si se dičnega jej sina:
Življenje blago, hvalevredni čini
Ne klanjajo se časovi hitrini.

Božidar Flegerič.