Grenka kaplja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Samo skozi okno v stropu
luč mi sveti.
Delo vidim,
kruh si služim,
sonca pa ne smem imeti.
In me vedno znova muči
ista misel, da uganem
barvo luči.
Sonce vendar je rumeno,
moder je oblak nad nami,
sivo je nebo z meglami.
Skozi to edino okno
naša luč je vedno eno —
čudno motna —
in v tej luči
je še Risa spremenjena.