Govor deželnega poslanca Josipa Pangerca (1922)
| Govor deželnega poslanca Josipa Pangerca (1922) Josip Pangerc |
| |||||||||||||
Gospodje občinski odborniki!
Prestali smo mnogo pod propadlo Avstrijo. - Prestali smo mnogo križev in težav v 3 polovičnem letnem takozvanem osvobajanju pod sedanjo "liberalno veliko materjo Italijo". - Omenim naj le mimogrede aneksijo, državnozborske volitve, občinske volitve i.t.d.. Z žalostjo smo konstatirali, da če nam je bila Avstrija mačeha, ki nam je kje pa sem par drobtinic z bogato obloženih miz iz milosti privoščila, nam sedaj velika mačeha Italija po zaslugah raznih narodnoborcev, uradnikov ter odbornikov našega naroda ne le privošči, temveč še te v potu in trudu v polstoletju pridobljene pravice tepta in blato gaže. - Kršijo se naše autonomne pravice. Napadajo naši prvaki. Nedolžni nimajo zaščitnika. Podpirajo se od vlade požigalci, ter preganjalci našega naroda in uničevalci naših svotil z krajo in znojem pridobljenih pravic. - Ni pa na svetu ne države ne vlade, ki bi nas vsaj braniti skušala. - Pri takih kozmatijah ni pričakovati nam rešitev in vlada naj se zaveda, da nas s tem odtujuje, da nas s tem sili v sovraštvo iz katerega nas bode težko kdaj priproiti, da bi jo vzljubili. - Narod, ki je pridodeljen vsled aneksije k Italiji, nositi je dolžan vsa bremena vse davke, tudi krvni davek: to je braniti mora državo na zunaj in znotraj, ter z združenimi močmi delati v boljšo bodočnost človeštva te države. - Uprašam pa Vas gospodje zastopnike skor in skor slovenske občine, z kako veselim srcem vam bode našemu narodu plačevati in še več krvni davek naših sinov, če bodo v tej civilizirani državi koji smo po milosti veleoblasti pridodeljeni, smeli gospodje sodniki, to je oni možje, ki imajo soditi po zakonu, kršiti zakone in nas in naš jezik za brezpravnega pripoznavati. Dne 4.marca t.l. zbrali so se sodniki deželnega sodišča tržaškega, ter sklenili ne več soditi strank v njihovem maternem jeziku, temveč obči jezik hočejo na milost ali nemilost z italijanskem jezikom potom zapriseženih tolmačev. Gospodje odborniki ali naj mi tudi to nasilje mirno gledamo, ko gre za naš obstanek. - Naši dijaki naši sodniki sploh naši ljudje se ne bodo nastavljali za uradnike, ker jih ne bodo trebali – kajti vse potrebno bodo priskrbeli gospodje tolmači. Kriv ali ne kriv obsojen bodeš. - Naš narod ogrožen po v nebo vpijajočih krivicah kliče po pravici in Vi gospodje zastopniki te slovenske občine glasujete soglasno za sledeči nujni predlog: izberite dva moža izmed Vaše srede koja naj bosta šla v deputacijo z zastopniki drugih občin do mirodejnih političnih in sodnih oblasti, ter glasujte soglasno za sledeči načrt:
Višje deželno sodišče, Deželno sodišče, Generalni civilni komisarijat se obveščajo:
Občinski zastop občine Dolina zbran v svoji seji v Dolini dne 6. aprila 1922 odločno protestira proti sklepu gospodov sodnikov deželnega sodišča v Trstu dne 4.marca t.l. S kojim sklepom ne bi bil samo udarec na naš jezik pač pa udarec za naš narod, ki bi bil na milosti in nemilosti izročen tolmačem. Narod, ki ima vse pravice do življenja izgubil bi svoj ugled, izgubil bi svojo inteligenco. Vlada, ki bi tak zakon odobrila, ne bi se mogla več ponašati z liberalnostjo, a država bi se morala sramovati takih državnikov zakonodajalcev. Če pa dopušča vlada take samovoljne kršitve zakonov, obžalovati jo moremo mi in vsi narodi zemlje, ter ji zaklicati: do tu in nič več dalje!
Josip Pangerc, deželni poslanec
Dolina 6. aprila 1922