Gospodova molitev
| Pesmi Josip Cimperman |
| |||||||||||||
Gospodova molitev.
[uredi](Ex voto.)
Kot otroci nežni zaupljivo
K Tebi, Večni, se obračamo,
Ker le Ti nam daješ dobrotljivo
Vse, kar Te v molitvah prosimo.
Tebe naše usta le častíjo,
Sèrca naša Tebi vsa goríjo,
Ti nam le sušiš solzé v očésih,
Oče naš Ti, kteri si v nebesih!
Tvoja je ljubezen neizmerna,
Ž njo napolnil Si vesoljni svet,
To spoznava vsaka duša vérna,
In ne jenja Tebi hvale pet'.
Ali, kakor naši deželani,
Sini so tud' Tvoji vsi zemljani,
Torej pri národih vse zemljé
Posvečeno bodi Tvoje imé!
Naj bi ljudstva zemlje vse spoznale,
Da le Ti njih pravi Oče si!
Sèrca naj bi s plamom se jim vžgale
Za-Te, čegar slava ne miní!
Spolniti je Tebi vse mogoče,
Tedaj spolni tud' te žêlje vroče:
Prosi kristijansko Te občestvo:
Pridi, Oče! Tvoje k nam kraljestvo!
Tamkej gori v sveti domovini
Vse pokorno Tvoji volji je,
Urno Kerubini, Serafini
Veršijo željé Ti radi vse.
To v posnemo in izgled nam bodi,
Ino k dobremu nas zvesto vnemlji
Ter tak' kot v nebésih svetih godi
Tvoja volja tudi se na zemlji!
Vémo, da je slaba volja naša,
Žálimo Te dostikrat hudó,
Al' zato naj serd Tvoj ne naraša,
In ne têpi z močno nas rokó.
Daj, da nam bo polje obrodilo,
Vari ga pred hude ure silo!
Uho nagni Svoje na posluh:
Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
Mnogokrat pozabi človek na-Te,
Akoravno Tvoje smo stvarí,
Sèrca čisla le malike zlate,
Ino jezik grešno govorí;
Al' kar grešno misli kdo, izusti,
Slabim za vse žal stvarém je Tvojim;
Torej dolge naše nam odpusti,
Kakor tud' je mi dolžnikom svojim!
Je resnično naše prizadétje
Hoditi pravíce ozko pot,
Ali noga slaba nam spodlét'je,
Nepredvidoma smo v brezdnu zmot.
Ti pa, Oče! nam pokaži pravo
Stezo, ki derží tje do nebá --
Ne vpeljúj nas slabih v skušnjavo,
Temuč reši nas od hudega!
Amen.