Goreče pismo

← Črtica (Vem)

Goreče pismo Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Velikonočnice (Očetu in materi) →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem>

     Udaril sem se, mesečnik, sanjaje hodeč preko belega

Krasa, ob ostro skalo in si razbil srce ob kriku iz koče mrtvorojenega deteta. Mati je blaznela in vpila, sosedje so hodili z čalostnimi lučmi okoli in govorili. Samo odzadaj, o, odzadaj so molčali jesenski hribi v svojem višnjevem molku. Med ropotanjem besed idiotov in ljudi sem spletal visoke sanje, beli trs, sebi v sramoto in bič, in sem zrl na grad, kjer me ti čakaš, a naju loči daljava sivega morja mrakovja, in veš, da nikoli ne pridem tja, nikoli. -

     (Kadar pridem, me kakor strahovi prineso štirje beli

možje v rjuhi - glava mi bo krvavela.)

     O kraške jame, razori samotnih, izbičanih, na cesto

pognanih tisočerih milijonov, do kdaj bom hodil po tem v kvadrate razdeljenem oceanu - mrtvaška straža svojih sanj, svojih večni hsanj? -

     Kadar je daljna duša imela v belih rokah to goreče

pismo, so ji vzplameneli prsti kakor lilije, drobno ihteče lilije v nebo in noč ---.