Goreče pismo

← Črtica (Vem)

Goreče pismo Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Velikonočnice (Očetu in materi) →

Viri	Srečko Kosovel. Zbrano delo, 2. Ljubljana, DZS, 1974 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Udaril sem se, mesečnik, sanjaje hodeč preko belega Krasa, ob ostro skalo in si razbil srce ob kriku iz koče mrtvorojenega deteta. Mati je blaznela in vpila, sosedje so hodili z žalostnimi lučmi okoli in govorili. Samo odzadaj, o, odzadaj so molčali jesenski hribi v svojem višnjevem molku. Med ropotanjem besed idiotov in ljudi sem spletal visoke sanje, beli trs, sebi v sramoto in bič, in sem zrl na grad, kjer me ti čakaš, a naju loči daljava sivega morja mrakovja, in veš, da nikoli ne pridem tja, nikoli. —

(Kadar pridem, me kakor strahovi prineso štirje beli možje v rjuhi — glava mi bo krvavela.)

O kraške jame, razori samotnih, izbičanih, na cesto pognanih tisočerih milijonov, do kdaj bom hodil po tem v kvadrate razdeljenem oceanu — mrtvaška straža svojih sanj, svojih večnih sanj? —

Kadar je daljna duša imela v belih rokah to goreče pismo, so ji vzplameneli prsti kakor lilije, drobno ihteče lilije v nebo in noč — — —.