Glog
| Glog Table Tomaž Šalamun |
| |||||||
Z ramo sem se naslonil na čričkast grozd.
Jezik je naenkrat postal bel in muckast.
Gejziri so ščemeli, ropotulje so jih zatirale.
Besa me mucho, idealna podoba z Rin Tin
Tinom. Neznosna halva (ostanek Danteja)
požira. In Mallarme je zakopal svoje ročice,
da so šuštele po dolini Rone. Z zvezdo na
čelu štihamo s krampom. Ampak od
tam so se izvili traktorji. Gosenice so jim
oblepile gume, medtem ko so molji
vdrli v plašč. Trije elementi so žareče
zlato. Najprej dlake, potem kopito,
potem file na klavirju. Bela nitka
sope. Ustnice stopajo v krog. In premog in
pavi in obrita pokrajina za golf z vsemi
strašnimi dezinformacijami, kako so nam
zrušili hrastova vrata. Benetke bi ravno
tako stale. Zgradili bi jih koliščarji.
V doževi palači so zažigali kače. Tresle
so se s svojim perjem, ko je ogenj znotraj
svitka mlaskal. Izdolble so mesta. Žrtvovale
so se za gabarit. In tako še danes na
avkcijah, naj bo s kladivcem ali glasom,
odgrinjamo, kar so bile zares stopinje.