Glodež

Glodež Pripovedke z Martinj Vrha Ivan Tušek

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je veljalo, da se na božični ali sveti večer ne sme presti, sicer pride glodež. Pri neki hiši pa sta kljub temu gospodinja in dekla na ta večer predli. Ko sta do enajstih opredli že vse pripravljene kodelje, pravi gospodinja dekli: »Pojdi po druge kodelje na dile, saj je še zgodaj!« Dekla gre po kodelje; ker je dolgo ni nazaj, gre gospodinja v vežo in zavpije gor na dile: »Kaj delaš?« »Glodam, glodam!« je bilo slišati odgovor. Gospodinja čaka nekaj časa, a ker dekle ni od nikoder, gre spet v vežo in zakliče: »Boš kaj kmalu prišla?« »Koj, samo še glavo oglodam!« se je oglasilo s podstrešja. Gospodinja se je ustrašila, ker se je spomnila na glo-deža. Hitro je ugasnila luč in legla spat. Kmalu je začel glodež rojiti po hiši gor in dol in vpiti: »Kje je, kje je, saj je bila ravnokar tukaj!« Nekaj časa je še rojil, potlej je pa odšel, saj ji zdaj ni mogel nič hudega storiti, ker je bila že v postelji.