Gibi
| ← Tri muhe | Gibi Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Iz šestic v ladje → |
| |||||||
1
Gospod, v nebesa ste odšli, noge ste
pozabili, ali naj jih zakopljemo?
Moje noge so rožnate in niso dobre za hostijo.
2
Vandrovec, luna bo svoje rekla.
Z vedrom bi ti polival obraz, da bi
voda po tvojih oblačilih tekla.
3
Keksi se drugače sprimejo kot pistači.
Začel mi je grizljati punco.
4
Spomnim se svežega dne in
lesketanja zamrznjenih žlebov.
Izsanjamo jih, ki jih ljubimo.
Njihove najbolj nežne spomine hlapimo kot čufte.
Ne premikaš se po ljubezni.
Premikaš se po teritoriju.
5
Potem mi je bil všeč.
Nisem te več premikal.
Mravlje so kot Somalke.
Na glavi imajo ročko.
6
Nima pri sreči pasti v blato deleža tudi siva?
Postoj. Nekdo gre po Frančiškanski.
Telo je moja trajna last.
7
Nebesa so se spočela z nožem.
V koči na tleh ni bilo
nobenih koruznih zrn.
Če natakneš obroček tjulnu (rdeči les),
bo bregove polil?
V Koreji je vse zeleno.
Sveži ljudje s hribov nagneteni v mesto.
8
Morda je v konjih vojska.
Morda v trebuhu konja nekdo vrti činele.
V Ogleju je pesek po tleh.
Noč je v tvoji glavi.
Prostor za strašno, dolgo spanje.
Povej.
Voz sem spohal.
Poslušate, ker krotim zveri.