Gabrče

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gabrče
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Divje živali, ki pečatijo tulcu
nosnice, umirajo. Gorijo jim veke,
obrvi, šado. V vodi vidim svoj obraz s
soncem. Na gladini pluje tiha roža.
Ovčke se zmočijo. Tlak je postan in
skrčen. Poštarji se umivajo, vodo
burijo, poštarji na deželi v potnih
sragah. Na travi je vedro. Leni zvok
pocinkanega merjasca je predaleč,
čeprav se bliska. Za hišo, za gozdom, v
žiru počiva in nosi svoje popoldne v
tacah. Vodnjak je zlizan in kamnit.
Čebule cerkve so. Po belem zidu teče
žuželka. Skrije se v kot, ki ga ne vidim.