Pojdi na vsebino

Góslarjeva smèrt

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sinóči in dènes Góslarjeva smèrt[1]
(Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Róže in tèrnje
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Čúti, da dožível kônec dníj je,
Góslar v tíhem hrámu sám leží;
Luna svètla iz za gôr prisíje,
Žêlja zádnja se mu obudí.

Vájeno rokó si gósli vzáme,
Ki je, mójster, z njími čáral svét;
Tiha žálost mu sercé objáme
In še enkrat góde ná-nje vnét.

Zadoné iz strún napétih glási,
Kákor nij jih slíšal prèj nikdó;
Ko se zádnji izgubí počási,
Góslar dúšo póšlje z njím v nebó.


  1. Paganin; glèj njegôvo biografijo, pisano po J. C. Lobe-ju v „Gartenlaube“, I. zvézek l. 1872. Izdajatelj.