Forhtenek

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Žamberk Forhtenek
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Marovška graščina
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Zidanje Forhteneka[uredi]

Ko so zidali Forhtenek, so kmete silno mučili s tlako. Marsikateremu je obležala vprežna živina mrtva pred vozom.

Mnogi tolikih muk niso mogli več prenašati in so se izselili. Okoliš, kjer so bivali dotlej, je opustel ter se je jel imenovati Pusta gora, Leži deloma v škalski, deloma v podgorski župniji.

2. Pusta gora[uredi]

Okolica na severu Forhteneka se imenuje Pusta gora. Svoje ime je dobila v grofovskih časih.

Forhteneški gospodje so sila kruto postopali s tlačani. Ko je nekoč na njihovem gradu zatrobil rog, pozivajoč tlačane na delo, iz severne okolice ni bilo nikogar. Da bi graščaka ujezili, so tamkajšnji kmetje dali zažgati v pečeh velik ogenj, kakor da bi pekli kruh, in gospoda je mislila, da kljubujejo. V resnici so pa kmetje zapustili domove in ogenj ter se podali pod viderdriškega gospoda, kjer so pričakovali boljše usode.

3. Propad forhteneškega gradu[uredi]

Na Forhteneku je bival graščak, ki je bil pravi trinog. Nekega dne so se pojavili na nebu temni oblaki. Grozno je grmelo in švigale so strele. Udarilo je v grad, ki je začel goreti.

Graščaka ni bilo doma, a ravno se je vračal. Od daleč opazi ogenj in pospeši korak. Ko pride na zadnji breg, vidi, kako hodi pod zidovjem gorečega gradu zeleni mož.

Graščak se ga je prestrašil. Takoj je obrnil konja in odjezdil, ne da bi se bil še kdaj vrnil.

Grad pa je zgorel do tal in je ostal zapuščen.

4. Poslednja volja zadnjega forhteneškega graščaka[uredi]

Ko je zadnji gospodar gradu začutil, da se mu bliža poslednja ura, je razdelil vsa svoja zemljišča med svoje zveste služabnike, in sicer med grajskega kaplana, vratarja in hlapce.

Odtlej so se ohranila mnoga domača imena novih gospodarjev. Domu, ki ga je zgradil kaplan na podarjenem zemljišču, pravijo po domače »Pri kaplanu«, dom, ki si ga je postavil bivši vratar tik ob gradu, se imenuje »Pri vratarju«. In domovi hlapcev nosijo imena svojih novih gospodarjev: »Pri Mohaču« (= Mihcu), »Pri Jerneju«, »Pri Gregorju«, »Pri Jakobu«.

5. Ribnik in podzemska hodnika[uredi]

Tik pod gradom je na Polnerjevem svetu studenec, kjer je bil grajski ribnik.

Pravijo, da je pod ribnikom vodil podzemeljski hodnik do gradu.

Drug podzemeljski hodnik je imel svoj vhod pri Filonšku, kjer je hlev, ki je nekdaj služil grajski gospodi, še danes poslikan.

6. Forhteneški zvon[uredi]

Pod Forhtenekom je lepa in obsežna okolica Ravne, kjer se na malem hribčku nahaja lična cerkvica sv. Duha. V ravenski cerkvici je manjši, srebrn zvon, ki ima zelo lep in tako močan glas, da se dalje čuje ko veliki zvon. Ta ravenski srebrni zvon je bil nekdaj v forhteneški grajski cerkvici.