Fedor

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Grčija Fedor
Morje
Tomaž Šalamun
Delta Loare
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Fedor je bil sin tete Hane. Pekinške race,

Trubar, vsi se gulijo. Fedor! Spakiral sem te

v pljuča konja. Tam visi in plavaj kot kaka


mala luža. Utrudil ti bom zobe, s šaflico.

Kloniraj elemente. Kloniraj elemente.

Barvit, veder hidrant, ki se bo sprožil


(če ga odšraufaš, prej ne), bo opustošil

deželo. Moka je skrita v škripanju snega, ne v

odtisu, odtis je plah in lahko zaledeni


čez noč. Bodo na bucki pognale rože

više? Se bosta zluščila, kot smo včasih

rekli, gamin in seka? Tvoje srce v odprti,


kričeči torbi? Ventili popokajo je tourrous

sac, pleča mi je zlizala burja. Zaleti se

z bokom, zaleti se v pomol z bokom. V bok


ne narediš luknje. Tito je stal na obali

v Kopru, ko so krstili pristanišče.

Parnik je zalomastil v zemljo s premcem.


Vsi so obstali. Jaz sem z balkona ostrmel.

Naš balkon, pod katerim sta enkrat

prej s Hruščovom že peljala, in smo


mahali in že takrat sem se strašno bal,

da se bosta zaletela v platane. Kako

naredijo šoferji, da zvozijo vedno tja, kamor


hočejo, da se vedno držijo ravne črte in

nikoli ne padejo s ceste (redko! redko!),

minute in minute, dolge minute tlačijo zrak


in ga odrivajo vstran, na sedežih se nihče

ne vznemirja, ko je pa, prijateljčki, zadnja

poteza Roussela, tista glavna, v Palermu,


na razpolago ves čas. Tako kot je bil na

razpolago pas zemlje (še ne čisto oblit

z betonom), ki je vanj treščila ladja.


Titu ni trenila niti rokavica in dvomim,

da je dal koga ustreliti. Mrzle, sive,

železne oči so lahko obalo nazaj zabetonirale


spet čez noč. Italijani so bili takrat na

nivoju. Tisk ni pisal, kdo je naredil v zemljo

luknjo. Tudi jaz. Če bi se vame zaletel


kit in počil od strašnega trka (ali pa ob

breg, čisto zraven), bi se delal, da nisem

ničesar opazil, in vsem bi prepovedal jokati.