Faraoni in kralji, Kassel, Pariz
Pojdi na navigacijo
Pojdi na iskanje
Faraoni in kralji, Kassel, Pariz Sinji stolp Tomaž Šalamun |
|
Imeli smo lepe deklice, bili odlični v disku,
Andro in jaz. Dvojina izginja. Zdrsnili smo po kraških hribih, se zapeljali do morja. Se spomniš Kabirije? Krila so bila dolga, ljudje so ostrmeli.
Povsod si razmaknil prostor. Ampak v Parizu, ob tvojem Biennale des jeunes, jaz sem šel v noč.
Lepo je, ko mladi ljudje jočejo od slasti in ti plavaš in poslušaš njihovo hlipanje. Robert je postal gej v zakristiji, ko je nanj planil kožuščnik. Spominjal sem ga na tega svetega moža. A kdo prešteva tiste duše, ki so hvaležne njemu? Tomaž Brejc je rekel, kaj si počel, tako spočit si, mi smo vsi zdelani in utrujeni. In res. Takrat bi moral stati ob Andražu, mu krila trimati. Bratje ne morejo spati med seboj.