Evangelij otroštva po Tomažu
| Evangelij otroštva po Tomažu sveti Tomaž |
| Apokrifni gnostični evangelij iz 2. stoletja, ki obravnava Jezusovo življenje med njegovim petim in dvanajstim letom življenja. Zgodbam iz kanoničnih evangelijev je sorodna edino zgodba o dvanajstletnem Jezusu v templju (poglavje 19). Obstajajo tri različice izvirnega besedila, ki so običajno označene kot Grška A, Grška B in Latinska. Tu je prevedena najbolj znana – Grška A. Prevod iz angleščine: Andrej Cizl, 21. avgust 2021. Evangelija otroštva po Tomažu ne gre zamenjati z Evangelijem po Tomažu, ki je različno delo.
| |||||||||
Zapis filozofa, Izraelca Tomaža, o otroštvu Gospoda.
1 Jaz, Izraelec Tomaž, vam pišem ta zapis, da bi vsi bratje, živeči med neverniki, poznali čudeže našega gospoda Jezusa Kristusa v njegovem otroštvu, ki jih je naredil po svojem rojstvu v naši deželi. Sledijo si takole:
2 Ta otrok Jezus se je, ko je bil star pet let, igral v plitvini gorskega potoka in zbiral vodo v bazenčke in storil, da je voda v njih takoj postala bistra. To pa je storil izključno s svojo besedo. Nato je naredil mehko glino in iz nje izoblikoval dvanajst vrabcev. Ko pa je to naredil, je bila sobota. Tam je bilo tudi dosti drugih otrok, ki so se igrali z njim. Neki Jud pa je videl, kaj je naredil na soboto, ko se je igral, zato je takoj šel in rekel njegovemu očetu Jožefu: »Pozor! Tvoj sin je ob potoku in je vzel glino in iz nje naredil dvanajst ptičev in s tem onečastil soboto!« Jožef je šel k potoku in ko je to videl, je Jezusu vzkliknil: »Zakaj delaš na soboto, česar se ne sme?« Jezus pa je plosknil z rokami in vzkliknil vrabcem: »Pojdite!« In vrabci so glasno odleteli. Jud je bil presenečen nad tem, kar je videl, in odšel je do svojega nadrejenega in mu poročal. 3 Tam pa je zraven Jožefa stal tudi sin pismouka Hane. Vzel je vrbovo vejo in iz bazenčkov spustil vodo. Jezus pa, ko je videl, kaj je naredil, se je razjezil in mu rekel: »O zlobnež, nevernik in neumnež! Kakšno škodo so ti naredili ti bazenčki in voda v njih? Pazi, ker se boš prav zdaj posušil kot drevo in ne boš razvil ne listov, ne korenin ne sadja!« In deček se je pri priči res posušil. Jezus pa je šel stran ter odšel v Jožefovo hišo. Starši otroka, ki se je posušil, pa so objokovali njegovo mladost ter šli do Jožefa in ga obtoževali, ker ima takega otroka, ki to dela.
4 Zatem je spet šel čez vas in neki deček se je zaletel vanj v ramo. Jezus se je razjezil nad njim in mu rekel: »Ti se ne boš vrnil po poti, po kateri si prišel.« In pri priči se je zgrudil mrtev. Nekateri pa, ki so to videli, so rekli: »Od kod se je vzel ta otrok, da se vsaka njegova beseda uresniči?« Starši otroka, ki je umrl, pa si šli k Jožefu in ga obtoževali: »Ti, ki imaš takega otroka, ne moreš sobivati v naši vasi. Ali pa sina naučiš blagoslavljati, namesto preklinjati, saj je on ubil najinega otroka.« 5 Jožef je vzel svojega otroka vstran in ga opomnil: »Zakaj počneš te stvari, da ti ljudje trpijo, nas sovražijo in preganjajo?« Jezus mu je odvrnil: »Vem, da te besede v resnici niso tvoje. V vsakem primeru pa bom tebi na ljubo dal mir, vendar pa bo njihova kazen ostala.« In ti, ki so ga obtožili, so pri priči oslepeli. Vse, ki so to videli, je obšel strah in osuplost in so govorili o njem, da se je vsaka njegova beseda, ne glede, ali je dobra ali slaba, uresničila kot čudež. Ko je Jožef videl, kaj je Jezus naredil, ga je povlekel za ušesa. Jezus pa se je razjezil nad njim in mu rekel: »Njim zadostuje, da iščejo in ne najdejo, vsekakor pa ti nisi ravnal modro. Ali ne veš, da sem tvoj. Ne povzročaj mi težav.« 6 Neki učitelj pa, Zahej po imenu, je stal na tistem kraju in slišal Jezusa tako govoriti s svojim očetom in zelo se je čudil, da on kot otrok tako govori. Nekaj dni zatem je šel k Jožefu in mu rekel: »Imaš pametnega in razumnega otroka. Izroči ga meni, da ga naučim pisati in s pomočjo črk bo prejel vse potrebno znanje, kakor tudi to, kako naslavljati starešine in jih počastiti kot starše in stare starše, in kako ljubiti svoje vrstnike.« In naštel mu je vse črke od A do Ž zelo razločno in z veliko natančnostjo. On pa je pogledal Zaheja in mu rekel: »Ti, ki ne poznaš lastnosti A-ja, kako lahko druge učiš o B-ju? Ti hinavec! Najprej, če znaš, uči A in šele potem ti bomo verjeli o B-ju!« Nato je učitelja spraševal o prvi črki in on mu ni znal odgovoriti. In vpričo mnogih mu je Jezus rekel: »Poslušaj, učitelj, o ureditvi prve črke in bodi pozoren, kakšne črte ima. Na sredini črta seka veliki dve črti, ki se na vrhu sprimeta tako, da se vzajemno podpirata [nejasno besedilo], s tremi stičnimi točkami [?] enake dolžine. Tako imaš črte A-ja. 7 Ko je Zahej slišal otroka govoriti tako veličastne prispodobe o prvi črki, je bil povsem zaprepaden. Prisotnim je rekel: »Gorje! Jaz nesrečnež, kakršen sem, zaprepaden, sem se osramotil s tem, ko sem izzival tega otroka. Odpelji ga, te rotim, brat Jožef! Ne morem prenesti njegovega prodornega pogleda. Nikakor ne morem doumeti njegovega pomena. Ta otrok ne spada na ta svet. Celo ogenj mu je poslušen. Zagotovo je bil rojen še pred nastankom sveta. Ni mi jasno, kakšen trebuh ga je nosil in kakšna maternica ga je hranila. Gorje, prijatelj moj! Po njem me je odneslo. Ne morem prodreti v njegov pomen. Trikrat nesrečnež sem! Samega sebe sem na led speljal. Trudil sem se, da bi imel učenca, izkazalo pa se je, da imam učitelja. Nasičen sem s sramoto, prijatelji moji, ker je mene, starca, premagal otrok. Ne preostane mi drugega kot malodušje in smrt po besedah tega otroka, ker ta trenutek nisem zmožen gledati njemu v obraz. In ko bodo vsi rekli, da me je premagal majhen otrok, kaj lahko rečem? In kako lahko obrazložim črte prve črke, o katerih je on govoril? Ni mi jasno, o prijatelji moji, in ne morem niti začeti niti končati razlage o njih. Zatorej te rotim, brat Jožef: Odpelji ga domov. Kako veličasten je, bodisi Bog bodisi angel, ali kaj naj sploh rečem – tega ne vem! 8 Ko so Judje bodrili Zaheja, se je otrok glasno zasmejal in rekel: »Prišel sem od zgoraj, da jih lahko prekolnem in pokličem k stvarem, ki so zgoraj, tako kot je ukazal on, ki me je poslal zaradi vas.« In ko je otrok nehal govoriti, so bili v trenutku spet vsi zdravi, kateri so bili prej prekleti. Po tem si ga nihče ni upal več izzivati, da ga ne bi preklel in bi bil pohabljen.
9 Nekaj dni kasneje se je Jezus igral v prvem nadstropju hiše in neki otrok, ki se je igral z njim, je padel dol s strešne terase in umrl. Ostali otroci pa, ko so to videli, so zbežali, tako da je Jezus ostal sam. Starši mrtvega otroka so pristopili in Jezusa obtožili, da ga je on vrgel dol. Jezus pa je skočil dol s strešne terase, stopil h truplu in glasno zavpil: »Zeno (tako mu je bilo namreč ime), vstani in mi povej: Sem te jaz vrgel dol?« In on je takoj vstal in rekel: »Vsekakor ne, moj gospod. Ti me nisi vrgel dol, pač pa vzdignil k višku.« Ti pa, ki so to videli, so bili osupnjeni. Starši pa so slavili Boga spričo čudeža, ki se je zgodil, in občudovali Jezusa.
10 Nekaj dni kasneje je mladenič cepil les na vogalu in sekira se mu je snela in mu presekala stopalo, tako da je zaradi izgube krvi umrl. Nastalo je veliko razburjenje in ljudje so drli skupaj in tudi otrok Jezus je pritekel. Prerinil se je skozi množico in prijel mladeničevo ranjeno nogo in v trenutku je bil ozdravljen. Rekel je mladeniču: »Vstani zdaj, pojdi cepit les in zapomni si me.« Množica, ki je videla, kaj se je zgodilo, pa je občudovala Jezusa rekoč: »Zares, v tem otroku je Božju Duh.«
11 Ko je bil star šest let, mu je mati dala vrč, da bi zajel vodo in jo prinesel domov. Vendar je zadel nekoga v množici, tako da se je vrč razbil. Jezus pa je razgrnil ogrinjalo, ki ga je nosil in ga napolnil z vodo in jo prinesel domov. Njegova mati pa, ko je videla čudež, ki se je zgodil, ga je poljubila in zase zadržala čudeže, ki jih je videla, da jih je storil.
12 Spet je v času žetve otrok šel s svojim očetom sejat žito na njihovi parceli. In medtem, ko je oče sejal, je Jezus pravtako posejal eno žitno zrno. In ko ga je požel in zmlatil je dobil sto meric. Poklical je reveže iz vasi v pod in jim dal žita, Jožef pa je shranil preostanek. Bil pa je osem let star, ko je naredil ta čudež.
13 Njegov oče je bil tesar in je izdeloval pluge in jarme. Neki bogataš pa mu je naročil, naj mu izdela ležalnik. Neki del pa je bil prekratek in Jožef ni vedel, kaj storiti. Otrok Jezus pa je rekel svojemu očetu Jožefu: »Postavi dva kosa lesa tako da bosta drug ob drugem.« Jožef je tako tudi naredil. Jezus pa je stopil na drugo stran, prijel za krajši kos lesa, ga raztegnil in naredil enako dolgega drugemu kosu. In njegov oče Jožef je to videl, se čudil in objel otroka ter ga blagoslovil rekoč: »Blagoslovljen jaz, ker mi je Bog dal tega otroka!«
14 Ko je Jožef videl, da je otrok telesno in duševno zelo vitalen, je prišel do sklepa, da kljub vsemu ne sme ostati nepismen, zato ga je izročil drugemu učitelju. Učitelj je rekel Jožefu: »Najprej ga bom naučil grške črke, zatem pa hebrejske.« Zavedal se je namreč preizkušnje, ki jo je otrok že prestal, zato se ga je bal. Kljub temu mu je izpisal abecedo in Jezus ji je posvetil veliko časa in mu ni odgovarjal. Naposled mu je rekel: »Če si pravi učitelj in si dobro seznanjen s črkami, mi povej, kakšno moč ima A in jaz ti povem, kakšno moč ima B. Učitelja je to razbesnelo, zato ga je udaril po glavi. Otrok, ki ga je bolelo, ga je zato preklel in takoj je omedlel in padel na tla na obraz. Otrok se je nato vrnil v Jožefovo hišo, Jožefu pa je bilo žal in je rekel njegovi materi: »Ne izpusti ga ven iz hiše, ker tisti, ki ga razjezijo, umrejo.«
15 Nekaj časa zatem je neki drugi učitelj, Jožefov zaupni prijatelj, rekel Jožefu: »Pripelji otroka v mojo šolo. Mogoče bo meni uspelo, da mu bom odgovarjal glede učenja črk.« Jožef je odgovoril: »Če si upaš, brat, ga vzemi s seboj.« In vzel ga je s seboj z veliko strahu in muke, čeprav je otrok rad šel z njim. Ko je pogumno prišel v šolo, je našel knjigo, ki je ležala na bralnem pultu, jo vzel, vendar ni bral črk, pač pa je spregovoril v Svetem Duhu in učil zakone tiste, ki so stali naokrog. Zbrala se je velika množica, ki je stala tam in poslušala ter se spraševala o dovršenosti njegovega učenja in prikladnosti njegovih besed, da on kot otrok govori na takšen način. Jožef, ki je o tem slišal, se je zbal in pohitel v šolo ter se spraševal, če ni tudi ta učitelj nemara brez izkušenj. Učitelj je rekel Jožefu: »Vedi, brat, da sem vzel otroka kot učitelj in da je on poln milosti in modrosti, vendar te kljub temu rotim, brat, vzemi ga domov.« Ko je otrok to slišal, se mu je zasmejal in rekel: »Ker si govoril pravilno in pričeval pravilno, bo zaradi tega ozdravljen tudi tisti učitelj, ki je umrl.« In ta tadrugi učitelj je v trenutku ozdravel. Jožef pa je vzel otroka in šel domov.
16 Jožef je poslal svojega sina Jakoba, da prinese domov butaro lesa, otrok Jezus pa mu je sledil. Ko je Jakob zbiral butaro, ga je gad ugriznil v roko. Ko je trpel bolečine in bil že blizu smrti, je pristopil Jezus in pihnil na mesto ugriza in bolečina je takoj popustila, žival pa se je razpočila in Jakob je v trenutku ostal čil in zdrav.
17 Zatem se je zgodilo, da je otrok enega od Jožefovih sosedov zbolel in umrl in njegova mati je silno jokala. Jezus pa je slišal za veliko žalovanje in razburjenje, zato je naglo stekel tja in našel otroka mrtvega. Dotaknil se je njegovih prsi in rekel: »Pravim ti, otrok, ne bodi mrtev, temveč živ in bodi s svojo materjo.« In takoj je pogledal in se nasmehnil. Materi pa je rekel: »Vzemi ga, daj mu mleka in spominjaj se mene.« Ko je to videla množica, ki je stala zraven, je rekla: »Zares, ta otrok je bil ali Bog ali Božji angel, saj se vsaka njegova beseda uresniči. Jezus pa je šel od tja in se igral z drugimi otroki.
18 Nekoliko časa zatem je nastalo veliko razburjenje, ko so gradili neko hišo. Jezus je vstal in šel tja. Tam je videl človeka, ki je ležal mrtev. Prijel ga je za roko in mu rekel: »Človek, pravim ti: Vstani in nadaljuj z delom.« In takoj je vstal in ga občudoval. Ko je množica to videla, je rekla: »Ta otrok je iz Nebes, ker je rešil že veliko duš in jih še naprej rešuje kot že celo življenje.«
19 Ko je bil star dvanajst let, so njegovi starši kot običajno šli na praznik pashe skupaj z drugimi popotniki. Po pashi pa so se vrnili domov. Ko so se vračali domov, se je Jezus vrnil v Jeruzalem. Starša sta mislila, da je med popotniki. Ko so že potovali en dan, sta ga začela iskati med sorodniki, vendar ga nista našla. Postala sta zelo zaskrbljena, zato sta se vrnila v Jeruzalem, da ga še tam poiščeta. Po tretjem dnevu sta ga našla v templju, ko je sedel sredi učiteljev ter poslušal o zakonih in jim postavljal vprašanja. Vsi so bili nanj pozorni in se spraševali kako to, da on kot otrok zapira usta starešinam in učiteljem ljudstva, ko jim razlaga glavne iztočnice zakonov in prispodob prerokov. Njegova mati Marija mu je rekla: »Kaj si nama naredil, otrok? V velikih skrbeh sva te iskala.« Jezus pa jima je rekel: »Zakaj me iščeta? Ali ne vesta, da moram biti tam, kjer je od mojega očeta?« Pismouki in farizeji pa so vprašali: »Si ti otrokova mati?« Odgovorila je: »Sem.« Rekli so ji: »Blagoslovljena si med ženami, ker je Bog blagoslovil sad tvoje maternice, saj takšne slave in takšne kreposti in modrosti nismo še nikdar videli niti slišali.« Jezus pa je vstal in sledil svoji materi in bil ubogljiv do svojih staršev. Njegova mati je spremljala vse te stvari, ki so se zgodile. Jezus pa je rasel v modrosti, v milosti kot tudi telesno. Njemu naj gre slava na vse večne čase. Amen.