Ena z Butalskega semnja
Ena z Butalskega semnja Butalci Fran Milčinski |
|
Imel je Butalec osla, ki se je rad upiral delu. Pa je sklenil gospodar, da ga proda, in ga je postavil na semenj.
Pride mlmo semnjar. Ošlata osla spred in zad in pravi: »Sivec je pripraven, ne bodi uročen! Samo rep da bi mu bil malo krajsi!«
Semnjar stopi naprej po semnju, Butalec pa ne bodi len, seže po nožu in odreže oslu rep za dobro dlan, češ, zdajle ne bo predolg, zdajle bo sivec kmalu našel kupca!
Res, ni trajalo kaj časa, se ustavi drug semnjar, tudi njemu je osel všeč - noge, vrat, vse mu ugaja, samo ne rep - in pravi: »Kupil bi žival, ni napačna! Škoda je, da nima repa!«
»O,« pravi Butalec, »če vam je drugače po volji, zaradi repa se kupčija ne bo razdrla, rep je tukajle!«
In je segel v torbo in semnjarju pod nos pomolil odrezani rep.