Električna budilka
| ← Pogovor s pisalnim strojem | Električna budilka Sloni v spačku Neža Maurer |
Mizica, pogrni se → |
| |||||||
Nič se ne navije.
Ima takšno srce,
ki kar samo od sebe
v njenih prsih bije,
kot v mojih.
Vse dneve, noči
teče ura neslišno
(ne divje kot jaz),
neprestano,
naj bo dež ali sneg,
naj bo topel letni čas.
Meni se včasih ne da.
Ali pa trmo pasem.
Včasih pod odejo rasem.
Ona – s časom pod roko –
neprestano teče, skaklja.
Še ena razlika je med nama!
Ona se zjutraj sama zbudi
in zapoje –
mene mora v nov dan
za ušesa vleči mama.