Elegija kraški jeseni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Elegija kraški jeseni
Zoran Božič
Objavili dediči avtorskih pravic
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ruj. V meglenem mrzlem soncu se blešči,
preliva v tisočih odtenkih se jeseni.
Novembra kraška gmajna oživi,
barvitost barv je zadnji krik ledeni.

Na zimo se pripravlja kraški svet,
ko dolga noč pregnala bo svetlobo,
ko smrti dih bo puhnil, ko obet
spomladi le preganjal bo tesnobo.

A človek gre, narava, ki zdaj rdi,
z obratom sonca s k toploti vrača
in misel na pomlad nas obdari
z zavestjo, da živeti se res splača!