Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Objavili dediči avtorskih pravic
|
Ruj. V meglenem mrzlem soncu se blešči,
preliva v tisočih odtenkih se jeseni.
Novembra kraška gmajna oživi,
barvitost barv je zadnji krik ledeni.
Na zimo se pripravlja kraški svet,
ko dolga noč pregnala bo svetlobo,
ko smrti dih bo puhnil, ko obet
spomladi le preganjal bo tesnobo.
A človek gre, narava, ki zdaj rdi,
z obratom sonca s k toploti vrača
in misel na pomlad nas obdari
z zavestjo, da živeti se res splača!
