Ekina tožba

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ekina tožba
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Naš rod 12/1 (1940–1941), 25
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Meni mucka je umrla,
nikdar več ne bom je uzrla.

Nič ne vem, kam so jo dali:
so jo v zemljo zakopali?

Bom pa mežnarja vprašala,
kje je moja mucka mala.

Morda pod nebó je šla,
zdaj se mi od tam smehlja.

Bel oblaček — moja mucka,
o, kako mirno dremucka.

Ko te vetrček zbudi,
pa še name se ozri.

Ko bo zvezda prisijala
bom še na dvorišču stala,

ti mi zvezdico utrži
in mi jo v naročje vrži.

To se srečna bom smejala:
mucka zvezdico je dala,

za spomin jo je poslala,
da ne bom več žalovala.