EKSTAZA V MESEČINI

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

EKSTAZA V MESEČINI

Do popkov vgreznjeni v vino,
osvajajoč norost sveta,
ščegečemo vsak svojo klino,
žepnega boga.

Oplaknjeni smo z mesečino.
Čas je napravil samomor.
Oziramo se za oblino:
ženska ni štor.

Modrujemo, obtolčeni z ekstazo,
povzdignjeni nad puhli svet.
Zalegli bi v vsako razo
in vsako klet.