Dvogovor (Vera Albreht)

Dvogovor Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Dvogovor, str. 61, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

– Boš, mama, zmerom z mano ti? –
– Ko zraste ptiček, odleti. –
– Kdo mu pokaže, kod in kam? –
– Iz gnezda najde pot si sam. –
– Ko pa je toliko poti! –
– So, sinko, so! Na vse strani. –
– Kako bom našel pravo pot? –
– Veš, sinko, Človek je povsod. –
– A če bom sam in bo tema? –
– Prisluhnil glasu boš srca! –

Opombe urednice

1. Prva objava: Vera Albreht, Dvogovor, Pionir , 1958/59, št. 8, str. 229.
2. Vera Albreht, Dvogovor, Ptujski tednik, 18. 3.1960, let. 13, št. 11, str. 4. Beseda Človek je pisana z malo začetnico. Pred verzi in za njimi ni pomišljajev. Brez pomišljajev je tudi objava v reviji Pionir (1965/66, št. 2/3, str. 47) z ilustracijami Ančke Gošnik–Godec.