Dve maši

Dve maši. Rudolf Maister

Izdano:	Slovan 12/2, 1914
Viri:	2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Iz stolnega stolpa slovesno pojó
črez strehe ljubljanske zvonovi.
Že dolgo se niso jim krepko takó
ubrali mogočni glasovi.

Sam Ravbar Ljubljančanom mašo
bo bral
v ornatu prepreženem z zlatom
in z vročo besedo krepčila
dajal od Primoža zbeganim bratom.

Ta Trubar v Senklavžu predrzno
te dni
v cerkvene je grehe posvetil
in v ljudstvu poštenem iz mesta, vasi
odpor in odpad je zanetil.

Pa Ravbar kaplanu je pismo poslal
s pečati obtéženo tremi.
»Ne boš več,« ga v pismu je strogo
pozval,
»med stenami hujskal mi temi!« 

In danes ta božji oskrunjeni hram,
kjer Trubar teptal je vse sveto,
prevzvišeni škof blagoslovil bo sam
pred množico ljudstva nešteto.

Na trgu že zbira se sila ljudi
pod vodstvom očeta župana.
Hej, Ravbar! Če tole vse k maši hiti,
premajhna bo sveta dvorana!

Iz stolnega stolpa zdaj spet zadoné
ponosno ubrani zvonovi
in trume v ogromen sprevod se
zvrsté,
na čelu jim kranjski stanovi.

Za temi koraka ljubljanski župan
in mestni očetje na pare,
potem pa vseskozi – meščan in tlačan,
mladenke in matere stare.

Župan in stanovi se zdaj oglasé:
»Pojdimo pozdravit vladiko,
da zbranim duhovnikom vrisne srcé,
ko vidijo trumo veliko!« 

In k cerkvi procesija stolni hiti,
da daleč stopinja se glási,
tam malo postane, potem se valí
k špitalski kapeli počasi.

In v silni se gneči razlije takoj
prvaštvo po cerkvici beli,
nató pa pred vrati hud vname se boj
za ozek prostorček v kapeli.

Zdaj zvonček zapoje in vstopi kaplan,
po cerkvi zaôri priznanje. –
Zapomni si Trubar ta slavnostni
dan,
ko ljubijo vsi Te meščanje!

A Primožev glas res preslabo doni
pred cerkev za ljudstvo pozorno.
Pa vrata snemó korenjaške pesti,
no, delo ni bilo naporno.

Vsled množice silne kar maje se zid,
kjer Trubar = kaplan pridiguje,
škof v cerkvi šenklavški pa bled
in srdit
le sebi in stenam mašuje.