Dvanajst pingvinov

»Zdravo, kaj delaš?« je vprašal Marcel Huberta. Hubert je sedel ob potki in stel. »Pingvine štejem,« mu je odgovoril Hubert. »Aha. Kje pa so?« »Ni jih še.« »Zakaj jih pa potem steješ?« »Ker se sami ne morejo prešteti,« je pojasnil Hubert. »Hodijo v vrsti drug za drugim in se ne morejo prešteti.« »Ti lahko pomagam?« je vprašal Marcel. »Prosim,« je odgovoril Hubert. »Hodi mimo mene, bom lažje štel.« Marcel je korakal mimo Huberta. Sem in tja in sem in tja. Hubert je pa štel. Mimo je prišla zebra Tanami. »Kaj pa delata?« je vprašala. »Pingvine štejeva,« je pojasnil Hubert. »Vama lahko pomagam?« je vprašala Tanami. Marcel je sedel ob Huberta in sta preštevala Tanami, ki je korakala mimo njiju. Sem in tja in sem in tja. Pa je prišel mimo se nosorog Rudolf. »Kaj pa počnete?« je vprašal. »Pingvine štejemo,« je odgovoril Hubert. »Kako pingvine? Kje pa je kateri?« »No, pravzaprav vadimo štetje pingvinov. Lahko nam pomagaš,« ga je povabil Hubert. Tanami se je pridružila Hubertu in Marcelu, Rudolf pa je korakal mimo njih. Sem in tja in sem in tja. Mimo je priletel se pelikan Ludvik, pot je zanesla mimo slonico Karmelo in slona Teofila, bobra Vaska, dihurko Klavdijo, vodnega bivola Frantiska, geparda Francija in nato je priletela se mala kavka Patricija. Patricija je tako hitro letala sem in tja in sem in tja, da so jo komaj lahko dovolj urno preštevali. »Dober dan, kaj pa delate?« Bil je pingvin s hladilnikom. »Pingvine štejemo,« je odgovoril Hubert. »Imenitno, izvolite, preštejte me,« je rekel pingvin in šel po potki mimo njih. »Eden,« je rekel Hubert. »Eden,« je rekel Marcel. »Eden,« je rekla Tanami. »Eden,« je rekel Rudolf. »Eden,« je rekel Ludvik. »Eden,« je rekla Karmela. »Eden,« je rekel Teofil. »Eden,« je rekel Vasko. »Eden,« je rekla Klavdija. »Eden,« je rekel vodni bivol František. »Eden,« je rekel gepard Franci. »Eden,« je rekla Patricija. »Dvanajstkrat po eden je dvanajst,« je rekel Hubert. »Dvanajst pingvinov.« »To je pa kar lepo število,« je rekel pingvin. »Imate v hladilniku mogoče pivo?« je vprašal František. Pingvin je odprl hladilnik. Imel je steklenico piva. Hladno pivce. »Je pa Ie čudno,« je zvečer rekel František. S Hubertom in Marcelom je sedel pod platano. Marcel in Hubert sta metala v vodo blatne kroglice, František pa je srkal zadnje požirke že mlačnega piva. »Je pa le čudno,« je ponovil. »Kaj je čudno?« je vprašal Hubert. »Dvanajst pingvinov smo našteli, pivo so imeli pa samo eno,« je rekel František. »Čudno, res,« je odvrnil Marcel in se zamislil.