Dva vodnjaka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Žalosten je mladi fellah* Omer,

vse premalo vrt rodi njegov!

Tu pa tam po kaka bleda bilka -

ali sočnih ni pa ni plodov!


Saj pobrska včasi kaj po gredah

in zaliva jih siromak,

kolikor pač more dati vode

sveže plitvi, skopi mu vodnjak.


Žalosten je mladi fellah Omer

in zavist ga tare in mori,

če pogleda, kakšno zdravo sadje

vrt sosedov, Ahmedov, rodi.


Vidi Ahmed, da mu sosed hira,

da zavist ga gloda, tare srd,

pa s sočutjem stopi tisto jutro

k Omerju na mali, pusti vrt.


Ves potrt je ležal suhi Omer

v palme senci z motnimi očmi.

Sede k njemu stari sosed Ahmed,

stisne roko mu in govori:


"Kaj jeziš se name, ljubi Omer,

če tvoj vrt je suh, neplodovit?

Mari kriv sem jaz nesreče tvoje?

Vzrok neuspeha ti drugje je skrit!


Sosed, veš, vodnjak je tvoj preplitev,

pa premalo daje ti vodé!

Vrčev par zajameš - pa je prazen

in do dna izčrpan že, sevé!


Moj vodnjak pa ti je sila globok,

rekel skoro bi, da je brez dna!

Črpam vrelec, dan na dan ga črpam -

ne izčrpam ga! Tako je, da!


Glej, zato moj vrt rodi obilo

sadja vsako leto ... Tvoj vodnjak

je preplitev, to je jasno, sosed!

In zato si, Omer, siromak!"


  • kmet na Srednjem vzhodu