Dva nesrečna Italijana

Dva nesrečna Italijana Radovan

Viri:	Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 214.
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Dva nesrečna Italijana
iz Kalabrije doma
b'la v kasarno sta peljana
sred ljubljanskega polja.

Prvi ljubil je zlatnino,
drugi pa po vrsti vse:
kar mu prišlo je pod roke,
vse prijelo se ga je.

Po palačah in po bajtah,
včasih tudi po cerkvah
sta obrt vršila pridno
in zlomila vsak zapah.

Slišala sta, da v Ljubljani
dokaj takšnih je družin,
ki imajo mnogo dnarja,
pa zlatnin in srebrnin.

Mnogokrat sta pri blokadah
ure, žlice zmikala,
večkrat svoje dolge prste
v marmelado vtikala.

Večkrat kavo je izvohal
njun junaški rimski nos,
včasih sladkor, včasih milo,
vsem dobrotam bil je kos.

Ko v Ljubljani preobjedla
sta slovenskih se dobrot,
po ljubljanski sta provinci
urnih nog odšla na pot.

Tam jemala sta in kradla,
kar pod kremplje je prišlo,
a nekoč sta sama padla
partizanom pod roko.

Milo-solzno jokajoča
sta prišla pred sodni stol,
sodba pa bila je kratka:
»Štrk za vrat in gor na kol!«

V zraku sem in tja bingljata,
veter brije ju leden
in tako sta plena željna
sama krokarjem v plen!

»Radovan. Besedilo je verjetno nastalo pozno poleti 1943. Izvirni tipkopis hrani IZDG, 441 III 4.« (Paternu 1987: 214)