Dunajska balada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dunajska balada
Ivo Brnčić
Izdano: Književnost 4/2 (1934), 98-99
Viri: dLib 4
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Bratje, poglejte nas, v molku svečanem postojte nad nami,
tiho, še tiše ... Stisni zobe, o tovariš, in žena, uduši ta jok:
nas več ne tožba ne kletev nobena ne zdrami.

Nemi in hladni smo zdaj eno sámo oskrunjeno, mrtvo telo.
Žive nas žgale so srage krvave na ustnicah in na dlaneh,
ko s plašči mrtvaškimi zdaj čez in čez smo pokriti s krvjo.

Moški in ženske (še mrtev otrok se med nami ko v sanjah smehlja)
posuli smo s trupli brezimnimi Ottakring, Floridsdorf, Marxhof ...
padli smo, kakor smo padali že po vseh frontah sveta.

Niso nas z godbo zagrebli in v halje škrlatne odeti
škofje pred našimi krstami niso šli z znamenjem križa –
za plot so nas vrgli ko smet, spremili so nas z bajoneti.

Bratje, postojte nad nami! Zdaj so vas na cesto pognali
– pa kdo bi vas mogel okrasti za silo teh delovnih rok?
A mi le še tiho ležimo: vse, kar smo imeli, smo dali.

Bratje, naj v boju s tem svetom gorja in trinoštva in blodnosti
ko bič vas peklí ta spomin: že spet nas vrh barikad
za vas, za človeštvo so križali, žrtve in seme prihodnosti –
dunajski proletariat.