Duma (Srečko Kosovel)
Videz
← Preproste besede | Duma Pesmi Srečko Kosovel |
Skozi zlato tišino vasi → |
|
Ljubim tisto trpko molčanje
ilnatih, rdečih kraških poti,
ob trnju se ranijo tvoje sanje
in tvoja roka zakrvavi.
In vendar še greš, še vedno sanjaš,
pod klancem še vedno na hrib strmiš
in nemo se pod bolestjo uklanjaš
in slutiš: na vrhu je zate križ!
In vendar še greš, ker moraš tako,
in temni pogum ti daje silo,
da bo smehljaje še zadnjo bolest
tvoje trudno srce izpilo.
Ker je tako: Nekdo v veselju
iskal Ga bo sredi oljčnih mladik,
nekdo Ga iskal bo na temnem razpelu,
ko Mu je ponudil grenčice krvnik.