Dum diversas

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Immensa et innumerabilia Dum diversas
papež Nikolaj V.
Romanus pontifex
Papeška bula je bila izdana v latinščini dne 16. junija 1452. Prevod v slovenščino: Janez Jelen, 15. januar 2016.
Viri: Nicolaus V. Dum diversas*Bulla ad Alfonso (V) regi 16 iunii 1452 (latinski izvirnik)
Dovoljenje: Heckert GNU white.svg Ta datoteka je objavljena pod Dovoljenjem GNU za rabo proste dokumentacije (GFDL).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nicolaus Episcopus, servus servorum Dei. Ad perpetuam rei memoriam. Charissimo in Christo filio Alfonso, Portugalliae et Algarbionum Regi illustri. Salutem et Apostolicam Benedictionem.
[Bulla ‘’Dum diversas’’] latinski izvirnik
Škof Nikolaj (V.), služabnik Božjih služabnikov v trajen spomin glede obravnavane zadeve. Preljubemu sinu v Kristusu Alfonzu (V.), odličnemu kralju Portugalske in Algarv pozdrav in apostolski blagoslov.
[Bula ‘’Ko preudarjamo’’] slovenski prevod

Dum diversas, nobis licet immeritis superna providentia commissi Apostolicae servitutis officii, curas, quibus quotidie Nos urgentibus angimur, sedula quoque hortatione pulsamur, in mente revolvimus, illam nobis potissime gerimus in praecordiis sollicitudinem, ut Christi nominis inimicorum rabies Christi fidelibus in orthodoxae vilipendium fidei semper infesta reprimi, Christianaeque Religioni valeat subjugari, ad id quoque cum rerum expostulat opportunitas, nostrum liberum studium impendimus operose, necnon singulos Christi fideles, praecipue charissimos in Christo filios Reges illustres, Christi fidem professos, qui pro Aeterni Regis gloria fidem ipsam defendere ac illius inimicos potenti student brachio expugnare, paterno prosequi teneamur affectu, singula quoque quae ad hujusmodi salutiferum opus dictae videlicet defensionem, augmentationemque Religionis cooperari conspicimus, a nostra non immerito debent provisione procedere, Christi fideles quoque singulos ut vires suas in adjutorium fidei exagitent, spiritualibus muneribus, et gratiis invitamus.

1. Sane sicut ex pio, christianoque desiderio tuo procedere conspicimus, tu Christi inimicos, Sarracenos videlicet, subjugare, ac ad Christi fidem potenti manu redigere intendis, si ad id tibi Apostolicae Sedis suffragetur auctoritas. Nos igitur considerantes, quod contra Catholicam fidem insurgentibus, Christianamque Religionem extinguere molientibus, ea virtute, et alia constantia a Christi fidelibus est resistendum, ut fideles ipsi fidei ardore succensi, virtutibusque pro posse succinti detestandum illorum propositum, non solum obice intentionis contraire impediant, si ex oppositione roboris iniquos conatus prohibeant, et Deo cui militant, ipsis assistente perfidorum substernant molimenta, nosque divino amore communiti, Christianorum charitate invitati, officiique pastoralis astricti debito, ea quae fidei, pro qua Christus Deus noster sanguinem effudit, integritatem, augmentumque respiciunt, probis fidelium animis vigorem, tuamque Regiam Majestatem in hujusmodi sanctissimo proposito confovere merito cupientes, tibi Sarracenos, et Paganos, aliosque infideles, et Christi inimicos quoscunque, et ubicunque constitutos Regna, Ducatus, Comitatus, Principatus, aliaque Dominia, Terras, Loca, Villas, Castra, et quaecunque alia possessiones, bona mobilia, et immobilia in quibuscumque rebus consistentia, et quocunque nomine censeantur, per eosdem Sarracenos, Paganos, infideles, et Christi inimicos detenta, et possessa, etiam cujuscunque, seu quorumcunque Regis, seu Principis, aut Regum, vel Principum Regna, Ducatus, Comitatus, Principatus, aliaque Dominia, Terrae, Loca, Villae, Castra possessiones, et bona hujusmodi fuerint, invadendi, conquerendi, expugnandi et subjugandi, illorumque personas in perpetuam servitutem redigendi, regna quoque, Ducatus, Comitatus, Principatus, aliaque Dominia, possessiones, et bona hujusmodi, tibi et successoribus tuis Regibus Portugalliae, perpetuo applicandi, et appropriandi, ac in tuos, et eorundem successorum usus, et utilitates convertendi plenam, et liberam, auctoritate Apostolica, tenore praesentium concedimus facultatem, eandemque Regiam Majestatem tuam rogamus, requirimus, et hortamur attente, quatenus virtutis gladio praecinctus, ac forti animo praemunitus, pro divini nominis augmento, fideique exaltatione, ac animae tuae salute conquirenda, Deum prae oculis habens, in hujusmodi negotio, potentiam virtutis tuae extendas, ut fides Catholica, per tuam Regiam Majestatem contra inimicos Christi triumphum se reportasse censeat, tuque coronam aeternae gloriae, pro qua militandum est in terris, quamque promisit Deus diligentibus se, nostramque, et dictae Sedis benedictionem, et gratiam exinde valeas uberius promereri.
2. Nos enim, ut tu, ac dilecti filii nobiles viri Duces, Principes, Barones, Milites, aliquique Christi fideles tuam Regiam serenitatem, in hac fidei pugna concomitantes, seu imitantes, ac de bonis suis contribuentes, eo animosius, ferventiorique zelo opus hoc aggrediaris, ac illi aggrediantur, seu de bonis suis contribuant, aut mittant, ut praefertur, quo ex hoc tu, ac illis suaram animaram salutem consequi posse speraveris, ac illi speraverint, de omnipotentis Dei misericordia, ac Beatorum Petri et Pauli, Apostolorum ejus, auctoritate confisi, tibi, necnon omnibus, et singulis utriusque sexus Christi fidelibus tuam Majestatem in hoc fidei negotio concomitantibus, necnon illis, qui te personaliter comitari non voluerint, sed in subsidium juxta suaram facultatum, vel devotionis exigentiam miserint, seu de bonis eis a Deo collatis rationabiliter contribuerint, ut confessor idoneus, quem tu ad hoc, et eorum quilibet duxeris, seu duxerint eligendum, plenariam remissionem omnium, et singulorum peccatorum, criminum, delictorum, et excessuum, de quibus tu, et illi corde contriti, et ore confessi fueritis, tibi, ac eisdem concomitantibus, quoties bellum aliquod contra praefatos infideles te, et illos inire contigerit, non concomitantibus vero, sed mittentibus, et contribuentibus, ut praefertur, in sinceritate fidei, unitate Sanctae Romanae Ecclesiae, ac obedientia, et devotione nostra, et successorum nostrorum Romanorum Pontificum canonice intrantium, persistentibus semel dumtaxat in mortis articulo concedere valeat, devotionis tuae eadem auctoritate indulgemus. Sic tamen quod idem confessor de his, de quibus alteri satisfactio impendenda eam tibi, concomitantibus, mittentibus, et contribuentibus, per te ac illos, si supervixeris, et illi supervixerint, aut tuos, vel illoram haeredes, si forte tunc transieris, seu illi transierint, faciendam injungat, quam tu, et illi, ac haeredes praefati facere teneamini, ut praefertur.
3. Et nihilominus si te, seu aliquos ex concomitantibus praefatis contra Sarracenos, et alios infideles hujusmodi, eundo, stando, vel redeundo, ab hoc saeculo migrare contigerit, te, ac eosdem concomitantes in sinceritate, et unitate praedictis persistentes, purae innocentiae, qua, baptismate suscepto, extitisti, et illi extiterint, restituimus per praesentes.
4. Volumus autem quod omnia, et singula, quae Christi fideles ipsi te non concomitantes in subsidium tuum pro hujusmodi fidei negotio peragendo contribuerint, per Praelatos singulorum locorum in quibus contributiones hujusmodi pro tempore constitutae fuerint, leventur, et simul reponantur, tibique per securos nuntios, seu litteras cambiorum, sine quacumque diminutione, expensis, et salariis, rationabilibus in his laborantibus dumtaxat reservatis, et sub authentico computo transmittantur, quodque si Praelati ipsi, seu quicumque alii de summis in subsidium hujusmodi mittendis, quidquam praeter expensas, et salaria hujusmodi subtraxerint, alienaverint, seu in suos usus usurpaverint, seu fraudulenter, vel dolose subtrahi, alienari, seu usurpari permiserint, vel consenserint, excommunicationis, a qua praeterquam per Romanum Pontificem, seu in mortis articulo constituti, absolvi nequeant, sententiam incurrant eo ipso.
5. Caeterum cum difficile foret praesentes litteras ad singula, in quibus de eis fides forsan facienda fuerit, loca deferre, volumus, et dicta auctoritate decernimus, quod illarum transumptus, manu publici Notarii subscriptas, et sigillo alicujus Episcopalis, aut Superioris Curiae munitis, perinde plenaria fides adhibeatur, ac si originales litterae hujusmodi exhibitae forent, vel ostensae.
6. Nulli ergo omnino hominum liceat hanc paginam nostrae concessionis, restitutionis, voluntatis, indulti, et decreti infringere, vel ei ausu temerario contraire. Siquis autem hoc attentare praesumpserit, indignationem Omnipotentis Dei, ac Beatorum Petri et Pauli Apostolorum se noverit incursurum.

Datum Romae apud Sanctum Petrum, anno Incarnationis Dominicae millesimo quadringentesimo quinquagesimo secundo, quartodecimo kalendas Julii, Pontificatus nostri anno sexto.

Ko preudarjamo različne zadeve, ki jih je nam, nevrednim, zaupala najvišja Previdnost po dolžnosti apostolske službe, torej zadeve, ki nas skrbijo in vznemirjajo vsakodnevno, smo bili spodbujeni napisati pazljivo premišljeno okrožnico, ki smo jo izdali s srčno prizadetostjo. Bes sovražnikov Kristusovega imena zoper kristjane, ki so vedno sovražno razpoloženi, da bi uničili z zasramovanjem pravo vero, naj bo podrejen krščanski veri. Vrh tega zatorej, kadar se pokaže potreba, izražamo dejavno svoj svobodni namen, da bi branili z očetovsko vnemo življenje po veri v Kristusa pri posameznih vernikih, zlasti pri naših preljubih in odličnih sinovih kraljih v Kristusu, ki izpovedujejo vero v Kristusa. Oni v čast večnega kralja branijo prizadevno to isto vero, in se bojujejo z močno roko zoper svoje sovražnike.

Prav tako upoštevamo vsako pomožno podjetje predvsem za omenjeno zveličavno delo v obrambi in rasti vere, ki ga je treba izvajati, toda ne brez naše zaslužne pomoči. Spodbujamo z duhovnimi darovi in milostmi slehernega posameznega kristjana, da naj po svojih močeh deluje v prid veri.

1.Skrbno opazujemo tvojo pobožno in krščansko željo, da bi še nadalje pokoril sovražnike Kristusa, posebej še Saracene, in da si se jih namenil pripeljati z močno roko h krščanski veri, če te bo v tem podpirala oblast Apostolskega sedeža. Mi torej menimo, da se morajo tistemu, ki vstaja zoper katoliško vero in hoče uničiti krščanstvo, kristjani upreti z isto močjo in vztrajnostjo, da bi se verniki, ki jih vžiga gorečnost iste vere, in opasani s krepostjo, lahko ustavili njihovemu (sovražnemu) grozotnemu načinu, ne le z oviranim namenom, ampak tudi z nasprotno silo preprečili prizadevanje krivičnih. Tistim, ki se borijo, naj pa Bog pomaga pri razprševanju prizadevanja zločincev.
Mi torej, ki nas krepi Božja ljubezen, vabi krščanska dobrodelnost in sili dolžnost dušnopastirske službe, ki se nanaša na celovitost in rast vere, za katero je Kristus naš Bog prelil kri, želimo negovati tak sveti namen za dušno učvrstitev poštenih vernikov in tvojega kraljevskega veličanstva: Saracene, pogane in druge nevernike, kakor tudi vse Kristusove sovražnike, kakor tudi – kjerkoli že obstajajo – njihova kraljestva, vojvodine, okraje, kneževine in druga gospostva, dežele, kraje, mesta, gradove in katerakoli njihova posestva, premičnine in nepremičnine katerekoli vrste, povezane s katerimkoli imenom, ki jih posedujejo ti isti Saraceni, pogani, neverniki in Kristusovi sovražniki, in imetje kateregakoli in kjersigabodi kralja ali vladarja, kraljestva, namestništva, vojvodine, občine, kneževine ter posestev in dobrin drugih gospodov, ozemelj, krajev, mest in gradov, ki jih moraš napasti, osvojiti prevzeti in si jih podrediti ter njihove prebivalce odpeljati v večno sužnost. Kraljestva ali vojvodine, okraji, kneževine in druga področja, imetje in blago bo za vedno pripadalo tebi, ter portugalskim kraljem in njihovim naslednikom. Podeljujemo ti popolno in prosto možnost, v moči apostolske oblasti tega besedila, da izkoriščaš ti in tvoji nasledniki te zgoraj omenjene dobrine in osebe.
Prosimo, zahtevamo in spodbujamo pozorno tvoje isto kraljevsko veličastvo, ki je opasano z mečem kreposti in obdarjeno z močnim duhom, pri rasti Božjega imena in poveličanju vere ter doseganju zveličanja svoje duše, imajoč Boga pred očmi: v taki dejavnosti se kaže moč tvoje čednosti, vse dokler ne bo katoliška vera, zahvaljujoč tvoji kraljevski visokosti, prinesla zmagoslavja nad Kristusovimi sovražniki. Ti boš mogel tedaj plodonosno osvojiti venec večne slave, za katerega se bojuješ na zemlji. Le-tega Bog obljublja tistim, ki ga ljubijo, kakor tudi naša milost in blagoslov omenjenega apostolskega sedeža.

2. Mi te torej podpiramo namero, da ti in tvoji ljubljeni sinovi vojvode, knezi, plemiči, vojaki in drugi krščanski verniki, ki spremljajo ali posnemajo tvojo kraljevsko presvetlost v tej verski vojni, prispevajo svoje imetje, se pridružujejo z enako vnemo in gorečnostjo temu podjetju, prispevajo ali pošiljajo svoje blago, da bi, kot je bilo zgoraj navedeno, mogli upati na dosego svojega dušnega zveličanja, po milosti vsemogočnega Boga in njegovih apostolov blaženega Petra in Pavla, zaupajoč v našo oblast, tebi in vsem posameznim kristjanom obeh spolov, ki prispevajo k temu verskemu podjetju. Tem navedenim in vsem tistim, ki tebe ne želijo spremljati osebno, ampak prispevajo pomoč po svojih možnostih, ali po pobožnih zahtevah, ali prispevajo svoje dobrine zbrane v Bogu, ter se obrnejo na primernega spovednika; če boste ti in oni s skesanim srcem opravili ustno spoved, jamčimo popolni odpustek vseh posameznih grehov, hudodelstev, umorov in prestopkov, tebi in vsem tvojim spremljevalcem, ki vstopajo v vojno zoper omenjene nevernike. Ne le tovariši, ampak, kot je omenjeno, spodbujevalci in davkoplačevalci, ki so v odkritosrčni veri v edinosti s sveto rimsko Cerkvijo in v pokorščini ter popobožnosti do nas in rimskih papežev, naših zakonitih naslednikov. Vsem tem, ki vztrajajo (v tej zadevi), in sicer to velja tudi za zadnjo uro, podeljujemo (popolni odpustek) iz naklonjenosti do tebe z isto oblastjo. To tudi velja za same njihove spovednike, ki so morebiti ovirani, da bi ti s svojim spremstvom napravili zadovoljstvo; za vse tiste, ki te spremljajo, pošiljajo blago in prispevke zate in zanje, če boš preživel in oni, (to velja tudi) za tvoje in njihove dediče, če bi umrl ti ali zgoraj našteti, če delajo, kot je omenjeno.

3.Če pa bi vendarle ti ali kdo od omenjenih tvojih spremljevalcev proti Saracenom ali drugim podobnim nevernikom prešel s tega sveta na oni, gredoč tja, bojujoč se tam ali vračajoč se nazaj, tebe in take spremljevalce, ki vztrajajo v omenjeni odkritosrčnosti in edinosti, vračamo v moči omenjenega pisma v stanje popolne nedolžnosti, v kakršni si bil ti ali so bili oni po prejemu zakramenta svetega krsta.

4. Hočemo potemtakem, da vse gmotne dobrine, s katerimi krščanski verniki, čeprav te ne bi spremljali, prispevajo za tvojo pomoč, ko podpirajo tako versko dejavnost, prelati posameznih krajev, v katerih so prispevki uvedeni, pravočasno poberejo in nato izročijo tebi prek zanesljivih poslancev ali vrednostnih menic, brez kakršnegakoli zmanjševanja, stroškov ali plačevanj, da bodo ohranjene le za sodelavce v tem podjetju. Prenesejo naj jih s povratno menico. Če pa bi kak prelat ali kak drugi pošiljalec vsoto odvzel, odtujil ali si jo prigrabil v svojo korist, ali kaj poneveril goljufivo ali sleparsko, razen rednih stroškov in prispevkov, ali dovolil ali dopustil, da bi jih pokradli, zapade takoj v stanje izobčenja, od katerega ga ne more odvezati nihče, razen rimski papež ali v smrtni uri.

5.Za druge zadeve, ker je težavno prenesti to pismo na vsak kraj, kjer bi morda dvomili o njegovi uresničljivosti, hočemo in odločamo z omenjeno apostolsko oblastjo, naj ga prenesejo podpisanega z roko kakega javnega notarja ter opremijo s kakim škofovskim pečatom ali pečatom visokega kurijskega uradnika. Tako pismo naj ima prav tako verovnost (verodostojnost), kakor da bi bila predložena ali pokazana izvirna listina.

6.Nobenemu človeku torej ni dovoljeno, da bi to našo listino dovoljenja, odpuščanja, volje, pomilostitve in odloka, raztrgal ali ji nasprotoval s predrznim početjem. Če bi pa kdo kaj takega poskušal, naj se zaveda, da bo padel v nemilost pri vsemogočnem Boug in blaženih apostolih Petru in Pavlu.
Dano v Rimu pri Svetem Petru, v letu Gospodovega učlovečenja 1452, 18. junija, 6. leto našega papeževanja.
Nicolaus V. Dum diversas*Bulla ad Alfonso (V) regi 16 iunii 1452 (latinski izvirnik in italijanski prevod)